Beseda urednika (november 2021)

Priznati moram, da so časi res turbulentni. Veliko se govori o povečanju cen energentov, družba Petrol je najavila zvišanje cen za električno energijo s 1. decembrom za 30 odstotkov. Tisti, ki veste, kako je sestavljena cena električne energije, veste tudi, da se to neposredno v celoti sicer ne bo preneslo na položnico, ampak približno tretjina pa. Da so ceno kurilnega olja zamrznili za šest mesecev, je prav, to bo koristilo tistim gospodinjstvom, ki si doslej še niso napolnila rezervoarjev. V vsakem primeru nas čaka zanimiva zima.

Govori se o energetski krizi, strokovnjaki pa napovedujejo fleksibilnost ali prožnost trga. Starejši se spominjamo sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo fleksibilnosti rekli redukcija, nato smo prožnost poznali tudi kot »par-nepar« pri avtomobilskih registracijah.

V septembru sta ogledala luč v Uradnem listu RS dva nova pravilnika, in to Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele in Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Poleg teh dveh predpisov sta izšli še obe pripadajoči tehnični smernici: Tehnična smernica za graditev TSG-N-003:2021 Zaščita pred delovanjem strele in Tehnična smernica za graditev TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne električne inštalacije. To so glavni dokumenti za projektante in inštalaterje. Vsi so se jih veselili in sedaj, ko so dosegljivi in so se začeli uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, pa so se že začele pojavljati kritike. To je popolnoma normalno.

Bil sem tudi aktivni udeleženec na 15. Konferenci elektroenergetikov v Laškem. Kaj mislim pod tem, da sem bil aktivni udeleženec? Bil sem prosumer (zloženka besed producer/consumer«), po slovensko »odjemalec/proizvajalec.

Po prostem slovenskem poimenovanju imam namreč »balkonsko sončno elektrarno«. To sicer ni nobena elektrarna, ampak je fotonapetostni modul z razsmernikom, na katerega je povezan kabel z vtičem. Če se vtič vtakne v vtičnico in sije sonce na modul, se proizvaja električna energija, ki se porabi v notranji inštalaciji in je ni treba vzeti iz omrežja. V gospodinjstvu je vedno nekaj priključeno, denimo hladilnik, in tudi veliko aparatov je v pripravljenosti (»stand by«, na primer TV, računalniki, tiskalniki …). Zgodi pa se, da je konec tedna lepo vreme in ni nobenega doma, pa tudi hladilnik se izklopi, in takrat teče električna energija v omrežje. V začetku leta so bila sprejeta Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE), ki določajo, da se tak uporabnik, ki v kateremkoli trenutku oddaja delovno moč v omrežje, brez predhodne najave takoj izključi iz omrežja, po načelu samodejnega izklopa. Pametni števec, ki ga imam, meri električno energijo v 15-minutnih intervalih in nato izračuna povprečno moč. Prepričan sem bil, da je tako izračunana vrednost velikosti merilne točnosti, vendar so me podučili, da novi števci merijo v sekundnem intervalu. No, tu pa sem že lahko blizu izklopa.

Res je, da v Evropi še ni nobenih standardov oziroma predpisov, ki bi priključevanje »balkonskih« naprav določali podrobno. To je tudi vzrok, da je v SONDSEE zapisano, da bo vrednost moči in pogoje za priključevanje določila Tehnična smernica za nizkonapetostne inštalacije. Kot sem že napisal, je ta izšla v začetku septembra, vendar je v njej zapisano, da bo to določeno v SONDSEE. Nemci ne bi bili Nemci, če ne bi njihovo Ministrstvo za gospodarstvo in energijo financiralo projekta »SteckerSolar« iz programa WIPANO (Wissens- und Technologietransfer durch Patente und Normen), v katerem bodo določili pogoje, kako varno priključiti tako napravo v gospodinjsko vtičnico. Projekt bo končan 31. julija 2022, in kot je vedno bilo, bo sledil nemški standard, ki bo ponujen mednarodni in evropski standardizaciji in tako bodo pravila za priključevanje prispela tudi do nas.

Zaradi pocenitve fotonapetostnih modulov in visokih cen električne energije so take »balkonske« naprave vedno popularnejše. Nekatera nemška mesta dajejo podporo za njihovo nabavo. Konec aprila 2021 je tudi Mestna občina Gradec razpisala podporo za nabavo takih naprav. Povrnejo do 60 odstotkov nabavne cene oziroma največ 600 evrov, če namestitev izvede inštalater, pa povrnejo še do 150 evrov. V juliju je nemško mesto Düsseldorf podprlo nabavo take naprave v pavšalu 700 evrov. Ali je to tudi reševanje energetske revščine, ne vem.

Kaj pa še objavljamo v tej številki. Ne morem mimo intervjuja z mag. Dragom Bokalom, čeprav mi nekateri bralci očitajo, da so intervjuvanci sami starejši. V intervjuju deli informacije v tri kategorije. Mladini priporoča branje takih vsebin, ki obravnavajo informacije I. kategorije. To so tiste, ko nekdo govori o lastnih izkušnjah na področju emotivnega življenja, zdravja, družbe in službe. Berejo naj tudi informacije II. kategorije, to so informacije, ko nekdo govori o tujih izkušnjah na enakih področjih, kot so informacije I. kategorije. Ne priporoča pa branja informacij III. kategorije, to so informacije v naših časopisih, na radiu, TV, družabnih omrežjih in podobno. Pravi, da je njihova poglavitna naloga, da vam že zjutraj razburijo možgane, da potem ves dan ne morete narediti nič pametnega. S tem se strinjam, zato se izogibam teh informacij.

Zelo zanimiv je članek avtorice z naslovom Prvi pregled stanja vodnikov z uporabo robotske tehnologije v Sloveniji. Spominjam se, da so se moji sošolci iz srednje šole sprehajali pod daljnovodi in z daljnogledom opazovali žice, pozneje so žice opazovali iz helikopterja ali dronov, sedaj pa se namesti robot, ki žice lahko temeljito pregleda. Avtor iz podjetja Kronoterm pojasni, zakaj naj se v tokokrog toplotne črpalke vključi RCD, čeprav ni nobene zakonske zahteve. Iz podjetja Hermi nas opozorijo, da v Sloveniji udari v enem letu od 40.000 do 90.000 strel, ki nekatere samo uprizorijo svetlobno in zvočno predstavo, druge pa poškodujejo električne in elektronske naprave, zanetijo požar, povzročijo materialno škodo ali celo ogrozijo življenje ljudi. Predstavijo njihov proizvodni program in povedo, da imajo za te pojave rešitve. V članku Industrija kot znanost nam avtor prikaže nov način inženirskega razmišljanja, ki bo v naslednjih letih povzročil preskok v razvoju in bo tovarne dvignil na višjo raven. Predstavil je tudi diagram industrijskih znanosti. V 44. nadaljevanju Pregleda radijskih tehnologij prihodnosti nam avtor predstavi tehnologijo Wi-Fi, ki je začela pridobivati pozornost zaradi brezžične povezljivosti. Vedno več je povezanih naprav, tudi mobilnih, kot so pametni telefoni. Upoštevati je treba že tudi pametne gospodinjske aparate in novo kategorijo nosljivih naprav, kot so pametne ure, pametni pasovi, uporabni v vseh športih in pri rekreaciji, ter ne nazadnje pametna očala. Uporaba teh naprav je seveda zahtevala posodobitev in razširitev omrežij Wi-Fi v domovih, pisarnah in na javnih mestih.

V članku Postavitev in vzdrževanje ter upravljanje električnih polnilnih postaj nam avtor predstavi postopek za postavitev električnih polnilnih postaj v desetih korakih in pri tem upošteva vso zakonodajo, ki je bila sprejeta tudi v letošnjem letu. Pa še marsikaj zanimivega boste našli.

Ervin Seršen, urednik