V prejšnji številki smo dr. Žlahtiča vprašali, kaj meni o prihodnosti jedrske energije v državi. Njegov odgovor je bil, da je jedrska energetika v Sloveniji doma in da je prepoznavni del nacionalne energetike in del družbe v najširšem pomenu. Nadaljeval je, da si lahko država sama določi energetsko mešanico, pri čemer si mora začrtati nacionalni razvoj, v katerem določi, zakaj bomo energijo potrebovali, kakšne so naravne danosti za trajnostno izrabo energetskih potencialov in kako suvereni smo lahko na energetskih trgih. Posebej je poudaril, da energetske prihodnosti države ne more in ne sme krojiti energetska stroka sama, zato je odločitev o izvedbi referenduma prava in pogumna. Verjame tudi, da bodo potekale tvorne razprave o vseh argumentih.
V zadnjem času me mnogi sprašujejo po mojem mnenju o tem. Nisem se še odločil, ker še nimam dovolj informacij o različnih argumentih. Sem pa v ta namen pogledal po spletu, kaj se dogaja drugje. V marcu je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA Internationale Atomenergie-Agentur) skupaj z Belgijo pripravila konferenco o jedrski energiji, kjer je več kot 30 udeležencev – predstavnikov vlad objavilo načrte za potrojitev jedrske energije do leta 2050. Izjema je Nemčija, ki se ne zanaša na jedrsko energijo, ampak zagovarja stališče, da je ta energija zastarela, draga in škodljiva za okolje. Meni, da so prihodnost samo obnovljivi viri, kot sta vetrna in sončna energija (www.thesmartere.de/statement-atomkraft-veraltet-teuer-umweltschaedlich), in da so obnovljivi viri cenejši od fosilnih in jedrskih oblik energije. Analitik ugledne ameriške banke Lazard navaja, da so stroški sončne energije od leta 2009 padli za 83 odstotkov in vetrne energije za 63 odstotkov, stroški jedrske energije pa so se povečali za 46 odstotkov. Če Nemčija zavrača financiranje EU, medtem drugi pričakujejo, da bi denar pritekel iz EU. Srbski predsednik je povedal, da hočejo jedrsko energijo, a nimajo niti znanja niti denarja. Dvanajst od 27 članic ima jedrske elektrarne, trenutno gradijo nove v Franciji, kjer imajo v načrtu izgradnjo šestih novih, in na Slovaškem, kjer gradijo eno. Poljska načrtuje uporabo jedrske energije in računa na poceni vir energije kot alternativo premogu. Bolgarija, Finska in Romunija načrtujejo dodatne reaktorje, tako tudi Švedska.
Kot urednik Elektrotehniške revije sem bil maja povabljen na poslovni dogodek »Simfonija elektrotehnike+«. Pod vodstvom prof. Marka Topiča kot dekana je potekal osrednji letni dogodek z najvišjimi predstavniki podjetij, strokovnih združenj in raziskovalne sfere, kjer so želeli v sozvočju številnih deležnikov trajnostnega razvoja osvetliti prispevek inženirstva, še posebej elektrotehnike. Na dogodku v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so osvetlili izzive in priložnosti ter uporabo umetne inteligence v izobraževanju, raziskavah, razvoju in industriji. Prisluhnili so uglednim gospodarstvenikom, kako doživljajo pomen inženirstva. Sogovorniki so poudarili, da moramo zanimanje za tehniške poklice vzbuditi že pri otrocih v osnovnih in srednjih šolah, saj bodo te veščine in inženirski pristop k izzivom nujno potrebni za uspešen in konkurenčen razvoj Slovenije v prihodnje.
Na strokovni ekskurziji Elektrotehniške zveze Slovenije sem si ogledal notranji transport zdravil in podobnega materiala, ki ga iz lekarne dostavljata robota po imenu Devžej in Nikolaj v posamezne oddelke bolnišnice v Slovenj Gradcu. Transport je urejen tako, da imata robota senzorje za 360 stopinj in upoštevata tudi ljudi. S tem si zagotovijo prihranek pri ljudeh in točen seznam zdravil ter tudi, kdo jih je naročil. Naslednja postaja na ekskurziji je bila železarna SIJ, kjer so pokazali livanje jekla, ki se največ izvaža in je namenjeno za vojaško industrijo. Naslednja postaja je bil ogled tovarne TAB (Tovarna akumulatorskih baterij) na Prevaljah, kjer proizvajajo hranilnike z baterijami Li-ion, namenjene za gospodinjstva, in velike industrijske hranilnike. Uporabljajo se pri samooskrbi in skrbijo za prihranke na računih za elektriko, polnijo se lahko v času zunaj konic, poraba pa je v času konic. Funkcija praznjenja lahko služi kot rezervno napajanje. Izvedeni so kot modularni, in to od enega do šest modulov, z zmogljivostjo do 30 kWh. Vsi hranilniki so združljivi z vodilnimi blagovnimi znamkami razsmernikov.
V današnji številki objavljamo nove predpise, ki veljajo za naše področje, in nove sprejete standarde. Nadaljujemo tudi s posameznimi sklopi področij, v katerem nam avtor v svojem 52. nadaljevanju Pregled radijskih tehnologij prihodnosti pojasni, da je hiter razvoj koncepta interneta stvari (IoT) omogočil povezovanje fizičnih naprav in objektov prek interneta ter računalništva v oblaku, kjer se podatki obdelujejo, shranjujejo in analizirajo. V tej številki objavljamo še 10. prispevek Elektrostatike, kjer nam avtor pojasni razelektrevanje z ionizacijo. Avtorica nam v prispevku Mediacija pokaže, kako se je razvila oblika alternativnega reševanja sporov, v katerega prostovoljno vstopata stranki, ki skušata s pomočjo mediatorja doseči dogovor, na podlagi katerega skleneta sporazum. Mediacija se od sodnega in arbitražnega postopka razlikuje predvsem po tem, da na koncu postopka ni podana zavezujoča odločitev. Je mednarodno uveljavljena metoda izvensodnega reševanja sporov, ki se nanaša na spore med posameznimi fizičnimi in pravnimi osebami. Avtorji nam v prispevku Cilj nič nezgod pri delu – varnost in zdravje vzdrževalcev – osnutek standarda prEN 17975 (LOTO) predstavijo, kaj pomeni LOTO (Lock Out/Tag Out = ZAKLENI/OZNAČI) in kako bo to opisano v standardu.
Avtorica nam predstavi nov Energetski zakon (EZ-2), ki nam v desetih poglavjih določa energetsko politiko Slovenije ter naslavlja zeleni prehod s spodbudami za rabo obnovljivih virov in učinkovitejšo rabo energije. Pove tudi, kako naj se črpajo evropska sredstva za prestrukturiranje premogovnih regij. Zakon ureja tudi pristojnosti in delovanje energetskega regulatorja Agencije za energijo, pristojnosti energetske inšpekcije, postopke razlastitve v javno korist, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti vlade in na koncu določa sankcije za neupoštevanje določb.
Želim prijetno branje.
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
