Vsi, ki se ukvarjamo z elektrotehniko, posebej še z varnostjo pred nevarnostjo električnega toka ali natančneje z delom pod napetostjo, poznamo dr. Viktorja Lovrenčića. Drugače povedano, je pionir na področju dela pod napetostjo. Vztrajen je tako, da ne želi v pokoj, četudi ima izpolnjene pogoje, dokler ne bodo vsa distribucijska podjetja osvojila in uvedla dela pod napetostjo. Članki, v katerih s soavtorji iz distribucijskih podjetij pojasnjuje, koliko je prihrankov, če se dela izvedejo pod napetostjo, so zelo zanimivi in prepričujoči. Da ne omenjam koristi, ki so jih imeli bolniki v UKC Ljubljana, ker so se dela izvajala pod napetostjo in jih ni bilo treba seliti v druge začasne prostore.
Pa naj nam pove še kaj o sebi.
Doktor Lovrenčič, najprej standardno vprašanje, povejte kaj o sebi.
Rojen sem bil v Puli, kjer sem končal osnovno šolo in srednjo tehnično šolo – elektro smer. Študij sem nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer sem na Fakulteti za elektrotehniko diplomiral leta 1979. Strokovno pot sem začel kot stažist – asistent na področju energetike na Fakulteti za elektrotehniko, saj sem vpisal postdiplomski študij na smeri energetski sistemi. Poklicno pot sem nadaljeval kot projektant, nato kot komercialni in tehnični direktor v tovarni transformatorjev Energoinvest v Črnučah, zato sem tudi magisterij v letu 1982 spisal na temo Transformatorji za elektroobločne peči. Danes sem tehnični direktor v podjetju C&G, d.o.o., v Ljubljani, odgovoren za razvoj in vodenje zahtevnih projektov ter management kakovosti.
Sem tudi predavatelj Višje strokovne šole ICES in ERUDIO (Varovanje okolja in varstvo pri delu) in vrsto let sodelujem kot predavatelj na Agenciji POTI – Z znanjem do cilja!
Kako je bilo z vašim raziskovalnim delom?
Na področju raziskovalnega dela sem aktiven pri proučevanju managementa kakovosti ter managementa varnosti in zdravja pri delu. Zelo pomembno pri tem je vzdrževanje električnih inštalacij z metodo dela pod napetostjo, ker s tem zagotovimo kakovostno napajanje, ki je nujno potrebno za nemoteno delovanje vseh električnih naprav in postrojev.
V letu 2018 sem na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, ubranil doktorsko disertacijo z naslovom »Učinki dela pod napetostjo kot metode vzdrževanja električnih inštalacij«. Temeljna znanstvena prispevka sta razvoj konceptualnega modela in empirična preverba proučevanih povezav, torej razvoj merskih spremenljivk oziroma raziskovalnega instrumenta ter empirično preverjanje veljavnosti in zanesljivosti razvitega instrumenta. Rezultati raziskave so pokazali, da so dejavniki izvajanja managementa kakovosti in skrbi za varnost in zdravje pri delu v organizaciji pozitivno povezani z učinkovitostjo in uspešnostjo organizacije. Kot avtor in soavtor sem objavil tri izvirne in en pregledni znanstveni članek.
Aktivno se udeležujem domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferenc na področju elektrotehnike, kjer sem avtor več kot 200 prispevkov.
Kaj je največja prednost dela pod napetostjo?
Delo pod napetostjo je v svetu in tudi pri nas nepogrešljivo v proizvodnji (npr. NEK) ter pri prenosu in distribuciji električne energije, saj zmanjšuje trajanje in pogostost prekinitev, s tem pa izboljšuje kazalce kakovosti električne energije ter povečuje zanesljivost dobave in zadovoljstvo odjemalcev ter širše v ustanovah in industriji. V svetu imajo stoletne izkušnje izvajanja dela pod napetostjo na vseh nivojih napetosti, tudi do 750 kV. V Sloveniji imamo zadnje desetletje, potem ko je NEK leta 2009 podelil prva pooblastila svojim elektrikarjem, že več kot 200 strokovnjakov, ki varno opravljajo delo pod napetostjo na nizkonapetostnih in srednjenapetostnih postrojih in inštalacijah.
Prekinitev napajanja v gospodinjstvu navadno ne povzroči večjih težav, razen morda malo nerganja, če ni nedeljsko kosilo pripravljeno takrat, ko smo ga načrtovali. Slabe volje pa smo lahko tudi zato, ker nismo bili pozorni ob javnih objavah o načrtovanih prekinitvah napajanja.
Napajanje z električno energijo je nepogrešljiva dobrina posebej pri občutljivih procesih zdravljenja. Med te procese spadajo operativni posegi ter napajanje aparatov v intenzivni negi, medicinske in računalniške opreme za spremljanje občutljivih življenjskih funkcij pacientov ali baze podatkov, ki spremljajo zdravljenje. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na napajanje dvigala, razsvetljave in kuhinje za pripravo hrane pacientom. Vsako delo pod napetostjo, izvedeno v nekem zdravstvenem objektu, ki ga lahko štejemo za objekt državnega pomena, prispeva k obratovalni zanesljivosti in razpoložljivosti delovanja. Poleg zdravstvenih objektov je še cela vrsta infrastrukturnih in podobnih objektov, kot je npr. procesna industrija (24/7), kjer z izvajanjem del pod napetostjo znižujemo število načrtovanih prekinitev zaradi preventivnega vzdrževanja.
Pri delu pod napetostjo je najpomembnejša varnost pri delu tistih, ki taka dela izvajajo. Delavci, ki izvajajo dela pod napetostjo, se morajo usposobiti in pri delu uporabiti specialno orodje, osebno varovalno opremo in druge pripomočke.
Kaj mislite o novih tehnologijah?
Celoten intervju je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2020
Strokovna usposabljanja, ki jih vodi dr. Viktor Lovrenčič:
- DELO POD NAPETOSTJO – uspešno izvajanje v praksi na nizki in srednji napetosti
- Obratovanje in vzdrževanje električnih inštalacij in postrojev – v skladu s predpisi in slovenskim standardom SIST EN-50110 – Obveznosti delodajalca in delojemalca za varno delo na električnih inštalacijah in postrojih
- POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
