Domov Energetska učinkovitost & samooskrba

Energetska učinkovitost & samooskrba

Kibernetska varnost in nadzor fotonapetostnih sistemov

Večino nadzornih postopkov fotonapetostnega oziroma načeloma kateregakoli energetskega sistema lahko opravi usposobljeno osebje na kraju samem in za nadzor ne potrebujemo povezave preko svetovnega...
Sončne elektrarne za samooskrbo – izgradnja na ključ Odkritje fotonapetostnega efekta sega daleč nazaj, to je v leto 1839, ko je devetnajstletni francoski eksperimentalni fizik Edmund Becquerel odkril fotovoltaični efekt med eksperimentom z elektrolitsko celico. Šele leta 1883 pa je ameriški izumitelj Charles Fritts izdelal prvo sončno celico, narejeno iz tankih rezin selena. Leta 1918 je poljski znanstvenik Czochralski odkril način, ki je omogočil proizvodnjo monokristalnega silicija (http://www.ee.fs.uni-lj.si/diploma1/stran_22.htm). S temi odkritji je nastala osnova za poznejšo serijsko proizvodnjo fotonapetostnih modulov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so bili najprej uporabljeni v vesoljskem programu. Šele leta 1963 so na Japonskem namestili na svetilniku fotonapetostni sistem z močjo 242 W, takrat najmočnejši fotonapetostni sistem na svetu. Prava ekspanzija fotonapetostnih sistemov pa se je začela v svetu šele konec 20. stoletja. V Sloveniji je bil prvi eksperimentalni sončni modul z močjo 18 Wp, 12 V postavljen na strehi Tehniške fakultete za elektrotehniko v Mariboru že daljnega leta 1987 v okviru laboratorija za energetiko. Na njem so izvajali razne meritve in preskuse (tok, napetost, moč, oblika izhodnega signala, kratkostične razmere itd.) v povezavi z možnostjo razvoja polnilnika akumulatorskih baterij oziroma prenosnega vira za napajanje prenosnih porabnikov. Prva sončna elektrarna z močjo 1,1 kWp je bila v Sloveniji zgrajena šele leta 2001 na strehi Agencije za prestrukturiranje energetike kot pilotni projekt. V začetku leta 2004 pa je bila zgrajena dotlej največja sončna elektrarna z močjo 5 kWp (dve fazi po 2,5 kWp) na nadstrešku na parkirišču Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru. Po otvoritvi 21. maja 2004 je bila le-ta leta 2005 dograjena še z 2,5 kWp v 3. fazi. Tako skupna inštalirana moč te sončne elektrarne znaša 7,5 kWp (2,5 kWp po fazi) in je namenjena študentom elektrotehnike za raziskave in razvoj na področju obnovljivih virov energije. Že v času priprav za 3. fazo te elektrarne (2,5 kWp) je skokovito poraslo povpraševanje po izgradnji fotonapetostnih sistemov v vzhodnem delu Slovenije. Prve elektrarne z močjo 36 kWp (na to moč je bila takrat omejena izgradnja ene enote fotonapetostnega sistema) so bile zgrajene na Pristanu v Mariboru, Elektru Maribor ter pri Energetiki Vransko. V tistem času je bila zgrajena tudi sončna elektrarna na strehi Srednje prometne šole v Mariboru z močjo 2 x 36 kWp in v letu 2008 dotlej največja v Sloveniji na Davidovem hramu v Žalcu z močjo 222,56 kWp. Prav tako na štajerskem koncu sta bili zgrajeni v letu 2006 prvi stebrni sledilni sončni elektrarni z močjo 3 kWp na steber, ena pa je bila postavljena v okviru projekta Energetika Vransko, prav tako z močjo 3 kWp. Poleg navedenih je bilo zgrajenih še več manjših fotonapetostnih sistemov na strehah raznih zgradb po Sloveniji. Zanimiv projekt je bil izdelan in izveden tudi za slovensko vojsko – za premični nadzorni sistem, in sicer je bila to trigeneracija (napajanje kontejnerja iz omrežja ali fotonapetostnih modulov preko akumulatorjev in razsmernika ali iz gorivne celice) v kontejnerski izvedbi. Večino teh elektrarn je projektiral direktor Tehnološkega centra za pretvarjanje energije (TCPE), ki je bil ustanovljen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v letu 2003, soustanovitelji pa so bili Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, HSE, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, JP Toplotna oskrba Maribor, TSN Maribor Feroterm ter Eco Power CEA iz Ruš. → Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2022 Avtor: mag. Viljem Muzek Črn banner Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev: Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE, obnovljivih virov & učinkovite rabe energije in električne mobilnosti – Vse na enem mestu POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov - Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo! OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN - Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih - Nova zakonodaja in zadnje stanje tehnike na primerih iz prakse Male VETRNE ELEKTRARNE - načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje - V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte NOVA PRAVILNIKA in TEHNIČNI SMERNICI za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele – Vse na enem mestu

Sončne elektrarne za samooskrbo – izgradnja na ključ

Odkritje fotonapetostnega efekta sega daleč nazaj, to je v leto 1839, ko je devetnajstletni francoski eksperimentalni fizik Edmund Becquerel odkril fotovoltaični efekt med eksperimentom...
Zakon o ENERGETSKI POLITIKI v javni obravnavi

Zakon o ENERGETSKI POLITIKI v javni obravnavi

Določbe tega zakona se bodo veljale za področja energetike in sicer za oskrbo z električno energijo, s plini, s toploto iz distribucijskih sistemov in...
Samooskrba z električno energijo v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovanja za prihodnost

Samooskrba z električno energijo v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovanja za prihodnost

V članku predstavljamo koncept »samooskrbe z električno energijo« v slovenski praksi. Po opisu temeljnih elementov sistema in njegovega delovanja ter kratkem pregledu dosedanjega razvoja...
Male vetrne elektrarne

Male VETRNE ELEKTRARNE v Sloveniji

V Akcijskem planu za OVE 2010–2020 je predvidena umestitev vetrnih elektrarn z inštalirano močjo 106 MW, konec leta 2017 pa je znašala predvidena inštalirana...
Omrežnina: prikaz rešitev aktivnega odjema in proizvodnje ter procesa načrtovanja prehoda na t. i. »aktivne odjemalce«

Omrežnina: prikaz rešitev aktivnega odjema in proizvodnje ter procesa načrtovanja prehoda na t. i....

Agencija za energijo je 25. novembra 2022 sprejela Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23...
Nadomestilo za postavitev male vetrne elektrarne

Nadomestilo za postavitev male vetrne elektrarne

Slovenija bo morala do leta 2030 doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije v skladu s sprejetim Celovitim nacionalnim...
Nov Energetski zakon (EZ-2)

Nov ENERGETSKI ZAKON (EZ-2)

Konec aprila 2024 je bil v Državnem zboru sprejet nov Energetski zakon oziroma EZ-2 (Uradni list RS, št. 38/24), s katerim je zaključen prenos...
Požarna varnost pri hranilnikih električne energije

Požarna varnost pri hranilnikih električne energije

V članku so izpostavljene nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe hranilnikov električne energije. V nadaljevanju sledijo priporočila, kako izpolniti zahtevo, da se požarna varnost ne...

Edina strokovna revija v Sloveniji za elektrotehniko s praktično vsebino!

Revija izhaja že štiriindvajseto leto, v treh obsežnih številkah letno. Zaradi konsistentne strokovnosti in praktične uporabnosti revija med bralci uživa velik ugled. Je naročniška in v prosti prodaji ni na voljo.

Tematike