Za uvod v temo se najprej posvetimo merskemu sistemu, ki določa vrste, imena in medsebojne odnose posameznih merskih enot. Od leta 1980 je v veljavi mednarodni sistem merskih enot (SI). V tem sistemu je sedem enot opredeljenih kot osnovne merske enote SI (m, kg, s, A, K, mol, cd), medtem ko so ostale izpeljane enote SI. Izpeljane enote se tvorijo s kombiniranjem osnovnih enot po algebraičnih odnosih, ki povezujejo ustrezne veličine, na primer za hitrost je meter na sekundo (m/s), za produkt izmenične napetosti in toka uporabljamo enoto volt amper (V·A). Ločilo med enotama, ki predstavlja njun zmnožek, je lahko privzdignjena pika, črtica ali samo presledek (zapisan s Ctrl+Shift+Blank, da se deli izpeljane enote avtomatsko ne razdelijo na več vrstic). Za znak deljenja se uporablja poševnica / (na primer za hitrost m/s, km/h).
Poleg teh dveh skupin je v praktični rabi še skupina enot, ki niso povsem v skladu z zahtevami SI, a je njihova uporaba dopustna – poimenovane so izjemno dopustne enote zunaj SI. Tudi glede pisanja veličin, enot in njihovih imen obstajajo pravila. Simbole veličin, na primer za maso, silo, moč, električno upornost in električni tok, pišemo v kurzivi, torej m, F, P, R in I. Simbole enot ter njihova imena pišemo v pokončni pisavi, za navedene velja kg (kilogram), N (newton), kilovat (kW), Ω (ohm) in A (amper).
Pa se posvetimo temi, ki jo nakazuje naslov tega sestavka.
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2024
Avtor:
Cveto Štandeker
Ne spreglejte strokovne predstavitve:
PRAVILNIKI, STANDARDI in TEHNIČNE SMERNICE za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele | Vse na enem mestu
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
