Električna mobilnost kot celota (vozila, polnilna infrastruktura) je v svetu, EU in Sloveniji v porastu. Ključen podatek za razvoj električne mobilnosti je tudi cena baterij, ki pada, medtem ko se domet električnih vozil povečuje. Svetovni trg električnih avtomobilov (ang. BEV + PHEV ) je v konec leta 2020 presegel 10 milijonov, kar je za 3 milijone več kot leta 2019. Po deležu električnih vozil v prometu pred vsemi prednjači Norveška, sledijo ji Nizozemska, Švedska, Kitajska.
Podobno kot električni avtomobili, je tudi prodaja javnih AC in DC polnilnih postaj za EV dosegla 1,3 milijone konec leta 2020, kar je za 300 tisoč več kot leta 2020[1]. Leta 2020 je bilo v Evropi (vključno s Turčijo) približno 285.800 javnih polnilnic električnih vozil z izmeničnim (AC) tokom, moči do 22 kW, kot tudi hitrih z enosmernim (DC) tokom z močjo več kot 22 kW. V Nemčiji je bilo 2019 skoraj 40.000 javnih polnilnic električnih vozil, največ polnilnic električnih vozil pa na Norveškem.
Trenutno po slovenskih cestah vozi okoli 3000 vozil na električni pogon in priključnih hibridov, postavljenih pa je približno 1000 polnilnic električnih vozil. V Sloveniji je leta 2020 delež povsem električnih vozil znašal 2,6 odstotka.
Pričakuje se, da bo električna mobilnost v Evropi v prihodnosti še naprej rasla, polnilnice električnih vozil pa naj bi postale osnovna infrastruktura na evropskih cestah. Vse to poganja gradnjo le teh in pomeni pozitiven trend razvoja v prihodnje.
Poleg obstoječih EU direktiv zakonodaje je bila v lanskem in letošnjem letu sprejeta nova zakonodaja, razvojni načrti, tehnične smernice in navodila, ki se direktno dotikajo področja s področja električne mobilnosti in infrastrukture zanje.
Ključne novosti so:
- Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.
- Uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu.
- Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah.
- Pravilnik o varnosti pri delu pred nevarnostjo električnega toka.
- Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v RS 2021-2030.
- Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), 29. člen.
- Gradbeni zakon (GZ).
- Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
- Tehnični smernici: TSG-N-002:2013, TSG-1-001:2019.
- Ključni standardi – infrastruktura za postavitev PEV.
- Priročnik za projektiranje polnilnih postaj za električna vozila, IZS, december 2020.
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE, obnovljivih virov & učinkovite rabe energije in električne mobilnosti – Vse na enem mestu
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja
POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih – Nova zakonodaja in zadnje stanje tehnike na primerih iz prakse
Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte
POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov – Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo!
NOVI PRAVILNIK o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov in POGODBA o projektiranju– NOVOSTI v zvezi z odgovornostjo, obveznostmi in pravicami projektanta in vodje projekta v skladu z gradbeno zakonodajo ter obveznosti pri pripravi projektne dokumentacije za objekte
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
