Osnutek Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter

Vlada je skladno z lani sprejetim Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije pripravila osnutek Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, po kateri bi se proizvajalcu električne energije za preteklo leto odmerilo nadomestilo v višini treh odstotkov osnove, to je ocenjenega celoletnega prihodka.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je na novo uredil nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki ga mora plačati proizvajalec električne energije iz energetskega potenciala vetra občini, v kateri je proizvodna naprava, in sicer ne glede na druge javne dajatve, ki jih je ta dolžan plačevati. Namen te določbe je po navedbah Ministrstva za infrastrukturo povečati družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšati učinek koncepta “ne na mojem dvorišču”, “ki simbolizira nasprotovanje lokalnega prebivalstva predlogom investitorjev za proizvodne objekte, posebej vetrne elektrarne”. Zakon je dal vladi pooblastilo za podrobnejšo ureditev pravil za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, in sicer z Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Osnutek Uredbe je bil 25. marca objavljen na spletni strani vlade. Osnova za nadomestilo bi bila ocenjeni celoletni prihodek zavezanca za plačilo nadomestila, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije njegovih posameznih proizvodnih naprav. To nadomestilo naj bi bila letna obveznost zavezanca za plačilo nadomestila, ki se zavezancu za plačilo nadomestila odmeri za preteklo leto po triodstotni stopnji od vrednosti osnove, in sicer z odločbo, ki jo izda ministrstvo, pristojno za energijo, po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in na podlagi podatkov, ki jih je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije vsebinsko ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa cilje ter ukrepe za doseganje teh ciljev in načine njihovega financiranja. Ureja tudi potrdilo o izvoru, samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, skupnosti obnovljivih virov energije, rabo energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa. Poleg tega je v njem določen vsakoletni izhodiščni delež obnovljivih virov energije, ki ne sme biti nižji od 25 odstotkov, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah določeni v nacionalnem energetskem in podnebnem programu, po katerem bo morala Slovenija do leta 2030 doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije. Za uresničitev tega cilja je kot obnovljiv vir energije pomembna tudi vetrna energija, a so možnosti za njeno izrabo v Sloveniji omejene zaradi Nature 2000 in odsotnosti možnosti postavitve vetrnih elektrarn ob obali. Potenciale za izrabo vetrne energije zmanjšuje še zelo razpršena poselitev, tako da zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom. Prav tako negativno vpliva krepitev nasprotovanja vetrni energiji v nekaterih lokalnih skupnostih, splošni javnosti in delih nevladnega sektorja, so še navedli avtorji vladnega gradiva.