Predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije

Energetski zakon je v preoblikovanju. Tokrat predstavljam predlog Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: ZOVE), ki je že tretja zaključena celota iz Energetskega zakona. Spomnimo se, Zakon o učinkoviti rabi energije je že sprejet (Uradni list RS, št. 158/20) in v veljavi od 17. novembra 2020, v pripravi je tudi že Zakon o oskrbi z električno energijo, ki je bil predstavljen v prejšnji številki.

ZOVE je glede na aktualno tematiko prehoda na ogljično nevtralno družbo eden od zelo pomembnih zakonov, saj bo z njim začrtana slovenska pot do tega cilja.

V prispevku je predstavljen predlog ZOVE, kot je bil objavljen v javni obravnavi konec leta 2020, zato opozarjam, da je velika verjetnost, da bo končna vsebina po vseh usklajevanjih med ministrstvi, na Vladi RS in nazadnje v parlamentu verjetno nekoliko spremenjena.

Uvodna določila

Evropska komisija je konec leta 2016 objavila paket zakonodajnih aktov z naslovom »Čista energija za vse Evropejce«, s katerimi naj bi države članice EU spodbudila in usmerila k hitrejšemu prehodu na obnovljive vire (v nadaljevanju: OVE). Te akte je treba prenesti v nacionalno zakonodajo. S predlogom ZOVE se v slovenski pravni red prenašajo naslednji akti:

• Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: Direktiva OVE);
• del Direktive 2012/27/ES o energetski učinkovitosti, in sicer v delu, ki se nanaša na potrdila o izvoru energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter o spodbujanju električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom;
• določa se tudi način izvajanja Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov, v delu, kjer ureja sodelovanje RS v mehanizmu Evropske unije za financiranje energije iz obnovljivih virov.

ZOVE bo urejal izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE, določal zavezujoč cilj deleža energije iz OVE v bruto končni rabi energije v RS ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja (vključno z mednarodnim sodelovanjem in pravili o finančni podpori za spodbujanje energije iz OVE in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom), potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, upravne postopke ter informiranje in usposabljanje inštalaterjev.

Nekatere določbe so zapisane že v obstoječem Energetskem zakonu in se samo prenašajo v ZOVE, večinoma pa so cilji in smernice posodobljeni z namenom prehoda EU v ogljično nevtralno družbo do konca leta 2050.

Novi izrazi

Poleg že znanih definicij, kateri so obnovljivi viri energije, kaj je biogorivo itd., se poleg »končnega odjemalca« (ki je fizična ali pravna oseba, ki kupuje energijo za lastno končno rabo) pojavi tudi nov izraz »končni odjemalec s samooskrbo«, ki pa je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na merilnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije prek merilnega mesta in ki proizvaja električno energijo iz OVE za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz OVE, če navedene dejavnosti negospodinjskim odjemalcem s samooskrbo ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti.

Za doseganje predpisanega deleža OVE v bruto končni rabi energije je uveden izraz »obveznost glede obnovljivih virov energije«, ki pomeni program podpore in zahteva od:

• proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz OVE;
• dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz OVE, ali
• od porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz OVE, kamor sodijo tudi programi, pri katerih se takšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati.

Na novo se uvaja izraz »promotor«, ki je pravna ali fizična oseba, ki na razpis Agencije za energijo za vstop v podporno shemo prijavi projekt, zasnovan kot posamezni projekt, ali skupino projektov, za katere bo naknadno pridobil investitorje, ki bodo pod promotorjevimi pogoji pristopili k izvedbi teh projektov in bodo po postavitvi proizvodnih naprav v primeru izpolnjevanja pogojev iz sklepa agencije o potrditvi promotorjevega projekta upravičeni do dodelitve podpore.

Pri doseganju cilja glede deleža OVE bodo pomembno vlogo poleg končnih odjemalcev in pravnih oseb s samooskrbo odigrale tudi »skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba« oziroma t. i. »skupnostna samooskrba«.

V prihodnje pa bomo morali imeti tudi »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje«, ki pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije takšne energije in toplote.

Cilji EU do konca leta 2050

Paket »Čista energija za vse Evropejce« predvideva prehod EU v ogljično nevtralno družbo do konca leta 2050. Za izpolnitev tega cilja je v Direktivi OVE določen skupni cilj do konca leta 2030, in sicer doseči najmanj 32 % OVE v bruto končni rabi energije v državah EU. Pri tem je poudarjeno, da bo že leta 2023 opravljena revizija tega cilja z namenom povečanja deleža OVE.

In kako je ta cilj povzet v predlogu ZOVE? Slovenija je zelo pasivna pri tem, saj glede na Nacionalni energetsko-podnebni načrt do konca leta 2030 predvideva doseči samo 27-odstotni delež. V 10 letih naj bi torej zvišali delež s 25 %, ki bi ga morali izpolniti konec leta 2020, na 27 %. Je pa v predlogu zapisano (če bo tudi ostalo, bomo videli po objavi v Uradnem listu), da so proizvodnja električne energije in toplote iz OVE ter gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so zanjo potrebni, javna korist.

Za registracijo proizvedene energije iz OVE se uporablja potrdilo o izvoru, s katerim se lahko tudi trguje. Potrdilo o izvoru energije je standardne velikosti 1 MWh. Za vsako enoto proizvedene energije iz določene naprave za proizvodnjo energije je mogoče izdati največ eno potrdilo o izvoru, posamezno potrdilo o izvoru se lahko uporabi le v 12 mesecih od zadnjega dneva proizvodnje zadevne enote energije, za katero je bilo potrdilo izdano.

Samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov

Kako pomembno vlogo bo imel posamezni odjemalec kot aktivni odjemalec (po definiciji v predlogu Zakona o oskrbi z električno energijo – članek v ER, november 2020) v prihodnjem energetskem sistemu, je zapisano v poglavju Samooskrba z električno energijo iz OVE in priključevanje naprav za samooskrbo ter skupnosti na področju OVE.

Pravico do samooskrbe ima vsak končni odjemalec, ki je priključen na distribucijsko omrežje in tako postane končni odjemalec s samooskrbo z električno energijo iz OVE. To pravico lahko uveljavlja posamično, v skupnostni samooskrbi ali prek agregiranja.

Ker je v Direktivi OVE določeno, da lahko končni odjemalec s samooskrbo tudi prodaja lastno proizvedeno električno energijo in pri tem ohranja status navadnega odjemalca, je v predlogu ZOVE določeno, da končni odjemalec s samooskrbo z dobaviteljem sklene pogodbo o samooskrbi, ki je vrsta pogodbe o dobavi električne energije in ki mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, vsebovati tudi določbe o odkupu električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo, ki je bila oddana v omrežje. Končni odjemalec s samooskrbo lahko za električno energijo, oddano v omrežje, sklene tudi pogodbo o nakupu električne energije iz OVE z drugim udeležencem trga z električno energijo. Pogodba o samooskrbi lahko vsebuje tudi določbe o načinu določanja obračunskih količin za potrebe obračuna dobavljene električne energije.

Končni odjemalec s samooskrbo ima pravico, da proizvaja energijo iz OVE za lastno porabo, jo shranjuje ali prodaja električno energijo, oddano v omrežje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz OVE, prek dobaviteljev električne energije in pravil o medsebojnem trgovanju.

Za proizvedeno električno energijo v napravi za samooskrbo lahko končni odjemalec s samooskrbo pridobi deklaracijo in potrdilo o izvoru.

Plačilo za prodano električno energijo prejmejo končni odjemalci s samooskrbo lahko neposredno od kupca oziroma dobavitelja ali preko podpore za obnovljive vire. Plačilo mora odražati tržno vrednost te električne energije, v primeru prodaje prek podporne sheme pa se pri določitvi odkupne cene lahko upošteva tudi dolgoročna vrednost samooskrbe za omrežje, okolje in družbo.

In kako bo proizvedena električna energija obračunana v primerjavi z obstoječo Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2021

Avtorica:
Andreja Belavić Benedik

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

SAMOOSKRBA z električno energijo – nova zakonodaja in tehnične zahteve – Nova Uredba, Pravilnik o tehničnih zahtevah, novi Zakon o oskrbi z električno energijo, nova Tehnična smernica ter nova Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte

POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov – Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo!

Obvezna postavitev ePOLNILNIC za električna vozila pri gradnji in prenovi stavb v skladu z novim Zakonom o učinkoviti rabi energije – Vse o načrtovanju, postavitvi, varnem delovanju, vzdrževanju elektro polnilnih postaj in o dinamičnem polnjenju električnih vozil | Poslovne in večstanovanjske stavbe