Fotonapetostni sistemi kot del zgradbe, s tujko jih imenujemo BIPV-sistemi (angl. building integrated photovoltaics), so bili v preteklosti, vsaj kar zadeva standardizacijo, bolj kot ne zapostavljeni. Ker so tovrstni fotonapetostni sistemi vedno pomembnejši in jih pri novih objektih načrtujemo skupaj z zgradbo, so novi predpisi in standardi na tem področju več kot dobrodošli. V prispevku so na kratko opisani standardi, ki se nanašajo na omenjeno tematiko – bodisi že sprejeti ali v pripravi.
Standardi se v osnovi delijo na dve manjši podskupini, ena obravnava fotonapetostne module kot konstrukcijski material in druga obravnava fotonapetostne sisteme v celoti. Fotonapetostni moduli kot konstrukcijski material se lahko uporabljajo kot sestavni deli fasad ali fasadnih zasteklitev, zasteklitev atrijev, bodisi vertikalnih ali horizontalnih delov oziroma prosojnih fasad ali streh, pri čemer morajo izpolnjevati vse zahtevane lastnosti zasteklitev, na primer mehansko odpornost, imeti pa morajo tudi primerljive izolativne lastnosti. Vgrajeni so lahko v streho kot neprosojna kritina in nadomeščajo klasično strešno kritino, lahko so sestavni deli balkonskih ograj, nadstreškov, senčil nad okni oziroma nad steklenimi fasadami in podobno.
→ Članek je bil objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2019
Avtor:
Denis Lenardič
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
