Tudi v Sloveniji smo praznovali svetovni dan inženirjev

Integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj ustvarjata transparentnost pri gradnji objektov

V Cankarjevem domu se je na prvi svetovni inženirski dan zbralo več kot tisoč pooblaščenih inženirjev – članov Inženirske zbornice Slovenije, ki so se odločili svoj dan 4. marec – svetovni dan inženirjev – praznovati v izobraževalnem duhu. Rdeča nit domačih in tujih predavateljev je bila integralno projektiranje in informacijsko modeliranje gradenj, ki ustvarja transparentnost pri gradnji objektov z vidika financ, časa in vzdrževanja.

»Inženirji z vsega sveta bodo od letos naprej vsako leto 4. marca praznovali svetovni inženirski dan s polnim imenom »World Engineering Day for Sustainable Development«. Datum vsakoletnega inženirskega dneva je potrdila UNESCOVA generalna skupščina novembra lani. S tem dejanjem je izpostavila pomembno vlogo inženirjev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, za katerega si prizadevamo v Sloveniji, Evropi in svetu. Trajnostni razvoj brez inženirjev namreč ni mogoč. Začetki pobude segajo v leto 2016, dokončno pa je bil 4. marec izbran zato, ker je bila na ta dan pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je bila tudi predlagateljica novoustanovljenega svetovnega inženirskega dneva. Svetovni inženirski dan obeležujemo s koordiniranimi dogodki po vsem svetu in vesel sem, da se nas je na prvem svetovnem dnevu inženirjev zbralo več kot tisoč inženirjev tudi v Sloveniji,« je na odprtju dogodka povedal predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec. Pomen dela inženirjev in njihove vloge v družbi, je s svojim nagovorom na dogodku podprl tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca.

Inženirji vplivamo na kakovost življenja in trajnostni razvoj človeštva in planeta

Inženirji dajemo pomembno vrednost družbi in imamo pomemben vpliv na izboljšanje življenja vsakega posameznika. Predstavljamo temelj za boj proti podnebnim spremembam ter oblikujemo in razvijamo odporne stavbe in infrastrukturo, ki bodo vzdržale naraščajoče vremenske razmere – poplave, vetrove, neurja, požare, v razvitih državah in državah v razvoju.

Inženirji smo ključnega pomena za trajnostni gospodarski razvoj, saj smo potrebni, da podpremo rast in razvoj ključne infrastrukture, kot so ceste, železnice, jezovi, oskrba z elektriko, vodo in sanitarna oskrba, v vseh državah sveta. Smo nepogrešljivi pri tehnoloških inovacijah, ki bodo koristile ljudem in planetu za večjo blaginjo in boljšo kakovost življenja za vsakega zemljana.

Inženirji smo potrebni bolj kot kdaj koli prej, da bi izpolnili zahteve 4. industrijske revolucije in rešili pereče potrebe trajnostnega razvoja človeštva in planeta. Svetovni dan inženirjev je tudi priložnost za vključujoč dostop do inženirstva za ženske ter spodbudo mladim, da inženirstvo vzamejo za svojo poklicno pot in verjamejo: “Če želite spremeniti svet na bolje, postanite inženir.” (vir: http://worldengineeringday.net/)

Plenarni del predavanj je s predstavitvijo dileme, ali mora pri vodenju projektov res prevladovati ena od strok, začel predsednik matične sekcije strojnih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije Mitja Lenassi. S tem je pokazal na nejasna določila Gradbenega zakona, ki je v veljavi dobri dve leti, in ki je prinesel, a ne tudi pojasnil, termina »integralno projektiranje« in »prevladujoča stroka pri projektiranju«. »Ker si ju zato (lahko) vsak predstavlja po svoje, prihaja do velikih težav v praksi. Poleg tega sta si termina v direktnem nasprotju,« je bil nazoren Lenassi, ki je med drugim tudi član dveh uglednih ameriških inženirskih združenj ACG in ASHRAE.

Michael Proprenter iz avstrijskega podjetja iC consulenten Ziviltechniker, je projektni vodja 27 kilometrov dolgega železniškega predora Semmering v Avstriji, ki je trenutno v gradnji. Konstrukcija vključuje predor, jaške in kaverne ter je razdeljena na različna razgibana in medsebojno delujoča gradbišča. Poleg tehnične vsebine je predstavil tudi organizacijo gradnje in vlogo vseh, ki sodelujejo v tako velikem infrastrukturnem projektu, kar je bilo za udeležence iz razloga, ker se nam v Sloveniji v kratkem obeta gradnja več predorov (Karavanke, na trasi drugega tira Divača-Koper), še posebej zanimivo.

Andrej Ržišnik, direktor podjetja Protim Ržišnik Perc, poznanega po integralnem projektiranju in celovitem vodenju gradbenih projektov, …

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2020

Kreditne točke IZS (inženirske zbornice Slovenije

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €