Razogljičenje voznega parka

Razogljičenje se nanaša na zmanjšanje ali odpravo izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. To je mogoče doseči na različne načine, kot so prehod na obnovljive vire energije, izboljšanje energetske učinkovitosti, elektrifikacija voznih parkov ter uporaba tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika. Končni cilj razogljičenja je doseči neto ničelne izpuste, kjer je količina izpuščenega CO₂ uravnotežena s količino, odstranjeno iz ozračja. Z razogljičenjem podjetja zmanjšajo svoj ogljični odtis in s tem postanejo aktivni udeleženci v lokalnih in globalnih prizadevanjih v boju proti podnebnim spremembam. Transport in s tem tudi promet sta odgovorna za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji. Prehod na razogljičen vozni park ne glede na to, ali gre za različne tehnologije baterijskih električnih vozil ali za električna vozila na vodik, ni ravno enostaven. V Sloveniji več kot tretjina upravljavcev voznih parkov, ki že imajo baterijska električna vozila, pravi, da je čas vzpostavitve zasebne polnilne infrastrukture daljši kot eno leto, prav tako pa se soočajo še z drugimi izzivi.

Za podjetja oziroma za upravljavce voznih parkov to netrajnostno okolje predstavlja tako tveganja kot priložnosti. V tem članku bomo poskušali pomagati upravljavcem voznih parkov z dodatnimi informacijami. Načine in pristope k razogljičenju voznega parka v grobem delimo na dve področji. Podjetje se razogljičenja lotevajo zaradi:

• zunanjih dejavnikov (regulativa, spodbude, nacionalne strategije ipd.),
• notranjih usmeritev (finančne, trajnostne, korporativne) in odločitev.

Največji zunanji dejavnik, ki vpliva na odločitev, je državna strategija razogljičenja v Sloveniji. Le-ta opredeljuje več ključnih ciljev do leta 2030 (prehod na alternativna goriva, spodbujanje trajnostne mobilnosti, razvoj infrastrukture za polnjenje električnih vozil, zmanjšanje izpustov CO₂ iz prometa).

Strategije razogljičenja voznih parkov

Poznamo osnovne in bolj napredne strategije za razogljičenje voznih parkov; z osnovno strategijo zasledujemo doseganje kratkoročnih ciljev, z naprednimi strategijami pa si prizadevamo dosegati tudi dolgoročne cilje. Poleg samih strategij razogljičenja, za katere je odgovoren upravljavec voznega parka, pa v podjetjih upoštevajo tudi druge strategije, kot so finančno načrtovanje (analize stroškov, viri financiranja), energijsko načrtovanje (vpliv na odjem moči in prekoračitve dovoljenih moči), trajnostno poročanje (ESG …) in načrtovanje poslovnih procesov (omejitve dometa, čas polnjenja ipd.).

Ključnih pet elementov oziroma korakov osnovne strategije razogljičenja voznega parka je:

• analiza obstoječega stanja: analiza obstoječih podatkov o uporabi vozil, prevoženih kilometrih in poteh, da bi ugotovili, katera vozila so najprimernejša za elektrifikacijo in identifikacijo zahtev za pravilno dimenzioniranje nakupa ali najema baterijskih električnih vozil (BEV) oziroma priključnih hibridov (PHEV);
• določitev električnih vozil za zamenjavo glede na doseg vozil: primerjava vzorcev uporabe vozil s trenutno ponudbo razpoložljivih električnih vozil na trgu, ki izpolnjujejo in dosegajo pričakovanja zahtev poslovnih operativnih procesov;
• načrtovanje polnilne infrastrukture: določitev lokacij in števila polnilnih priključkov (EVSE) z upoštevanjem števila električnih vozil, možnostjo polnjenja na delovnem mestu, polnjenjem na javnih polnilnicah ter pri zaposlenih doma;
• fazni pristop k zamenjavi vozil (postopno uvajanje): prvi korak je uporaba testnih vozil in drugi korak je zamenjava najprimernejših vozil v skladu z amortizacijskim ciklom. Naslednji koraki so vsakoletne zamenjave (določenih deležev) vozil v skladu z analizo preteklih zamenjav;
• pravila uporabe službenih vozil: razviti je treba jasno politiko uporabe električnih vozil, ki opredeljuje, kako se bodo ta uporabljala, kako upravljala in priključevala na polnilnice itd.

Napredna strategija razogljičenja pa vsebuje še izvedbo finančnega načrtovanja, izkoriščanje drugih tehnologij, vključitev zaposlenih v operativni proces, investiranje v kakovost in dolgoročno vzdrževanje, optimizacijo financiranja, način pripravljenost na prihodnost in odpornost ter zeleno naročanje.

Primer razogljičenja voznega parka v tipičnem srednje velikem podjetju v Sloveniji

V skladu s predhodno opisano strategijo smo pripravili kratek povzetek s koraki za srednje veliko podjetje, pri čemer smo upoštevali naslednje podatke oziroma dejstva: vozni park sestavlja pet vozil za vodstveni kader z vključeno boniteto in 30 vozil za uporabo za zaposlene, vsa vozila so osebna vozila in se uporabljajo le med 7.30 in 17.00 in vsa vozila so v lasti podjetja ali v operativnem leasingu.

Vodstvo je določilo naslednje ključne izbrane cilje strategije razogljičenja voznega parka: zmanjšanje izpustov CO₂ iz voznega parka za vsaj 50 % v petih letih, znižanje stroškov goriva in vzdrževanja za 10 %, povečanje trajnostne podobe podjetja ter pridobitev subvencij in davčnih olajšav.

Izbrani koraki za dosego ciljev v tem podjetju so bili:

• analiza obstoječega stanja (starost vozil, poraba goriva, izpusti CO₂, povprečna dnevna kilometrina, stroški vzdrževanja in goriva, bonitetna vrednost vozil za direktorje,
• segmentacija voznega parka,
• fazni pristop k elektrifikacija vozil:
  • leto: zamenjava deset najstarejših vozil z električnimi vozili,
  • –3. leto: zamenjava vozil za direktorje z električnimi vozili oziroma priključnimi hibridi,
  • –5. leto: prehod preostalih vozil na električna vozila,
• načrtovanje in izvedba lastne polnilne infrastrukture,
• uporaba drugih IT-rešitev za potrebe digitalizacije službenih električnih vozil,
• finančno načrtovanje in zelena naročila,
• interna komunikacija in izobraževanje za zaposlene.

Na podlagi trenutno veljavne metodologije za izračun izpustov CO₂ in trenutnih stroškov goriva (bencin, dizel, cena kWh elektrike) sta bila izračunana vpliv na izpuste in finančni prihranek za obstoječi vozni park podjetja v letnem obdobju. Podatki, ki so bili vključeni v analizo, so bili naslednji: 1) povprečno število dnevno prevoženih km/vozilo je 50 km; 2) upoštevanih je 220 delovnih dni na leto; 3) poraba goriva med 5,5 in 8,5 L/100 km; 4) strošek goriva 1,5 €/L in 5) izpusti CO₂ na liter bencina: 2,31 kg na dnevno razdaljo:

V koraku izvedbe finančnega načrtovanja in optimalnega financiranja je bila narejena primerjava skupnih stroškov lastništva (TCO) med klasičnimi vozili z notranjim zgorevanjem (ICE) in električnimi vozili (EV) za obdobje naslednjih petih let za celoten vozni park podjetja in izračunan  je bil doseženi prihranek. Pri električnih vozilih ni upoštevana subvencija za nakup električnega vozila.

Sklepi

Izdelava jasne vizije o razogljičenju voznega parka ter opravljene različne analiza in scenariji nam pokažejo, da ima podjetje, katerega podatke smo uporabili, z učinkovito izvedbo veliko koristi. Različne analize so pokazale naslednje ugotovitev:

• Čeprav je strošek nakupa električnega vozila višji, so stroški goriva, vzdrževanja in amortizacije bistveno nižji.
• Pri analizah niso bile upoštevane subvencije za električna vozila in polnilne postaje, zato so finančni učinki lahko bistveno višji od izračunanih.
• Električna vozila imajo nižji skupni TCO za 2.750 evrov v petih letih.
• Pri večjem voznem parku se razlika multiplicira, npr. pri 30 vozilih je to že 82.500 evrov prihranka.
• Prehod na električna vozila za celoten vozni park bi podjetju prinesel prihranek več kot 100.000 evrov v petih letih.
• Poleg finančnih koristi se zmanjšajo tudi izpusti CO₂, stroški vzdrževanja in bonitetna obremenitev za direktorje.

Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da bo imelo podjetje kar nekaj koristi po zaključku prehoda na brezogljično mobilnost, med katerimi lahko izpostavimo finančne koristi (nižji stroški goriva in vzdrževanja, optimizacija uporabe, izkoriščanje davčnih olajšav in subvencij), okoljske učinke (zmanjšanje izpustov CO₂, večja skladnost z okoljsko regulativo, prispevek podjetja k trajnostnim ciljem), večjo konkurenčnost na trgu (povečanje ugleda, izpolnjevanje pogojev v javnih razpisih, dostop do ugodnejših finančnih virov), učinkovitejše poslovanje (boljši nadzor nad porabo in stroški, digitalizacija poslovnih procesov …) in na koncu tudi večjo odpornost (prilagojenost na nove tehnologije).

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2025

Avtor:
Simeon Lisec

Ne spreglejte strokovnih predstavitev:

Načrt in izvedba prehoda na ELEKTRIČNI VOZNI PARK za podjetje oz. organizacijo | Ekonomika, subvencije, davčni vidik, upravljanje in digitalna orodja, varnost ter polnilna infrastruktura

Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije