Novi izzivi električne mobilnosti

Vstop električnih vozil na trg je prinesel nov spekter tehničnih znanj, ki jih mora danes vsaj v osnovi razumeti vsak prodajalec vozil – še bolje pa tudi končni uporabnik. Medtem ko smo se pri vozilih z notranjim zgorevanjem pred desetletji učili razlikovati med »navadnim« in »super« bencinom, pozimi dodajali aditive za dizelska vozila ter v zadnjih letih dolivali »AdBlue«, se zdaj soočamo z novimi izzivi – elektriko.

Električne osnove za uporabnike električnih vozil

Pojmi, kot so volt (V), watt (W), amper (A), izmenični (AC) in enosmerni tok (DC), so postali vsakdanji del besedišča lastnikov električnih vozil. Pri izmeničnem polnjenju se pojavi še pomembna dilema: enofazno ali trifazno polnjenje? V tem članku se bomo osredotočili izključno na izmenično polnjenje, torej na tisto, ki ga imamo doma ali v službi, in ne na hitro polnjenje z enosmernim tokom, ki ga srečujemo ob avtocestah.

Trifazni priključek – kaj to sploh pomeni

Večina prebivalstva niti ne ve, ali imajo doma trifazni ali enofazni električni priključek. Kljub temu pa marsikdo ve, da so močnejše hišne naprave, kot so toplotne črpalke ali indukcijski štedilniki, po navadi priključene trifazno. Zato lahko logično sklepamo, da bi morala biti tudi električna vozila prilagojena za trifazno polnjenje, saj to omogoča večjo moč in manjšo obremenitev posamezne faze.

A v praksi ni vedno tako. Veliki svetovni proizvajalci vozil pogosto sledijo načelu »one size fits all«, saj želijo z enim izdelkom pokriti več trgov – tudi tiste, kjer trifaznega omrežja sploh ni. To velja denimo za ZDA in Japonsko, ki uporabljata zgolj enofazni nizkonapetostni sistem. Tudi marsikje po Evropi (Italija, Poljska, Belgija, Združeno kraljestvo) so enofazni priključki še vedno standard.

Slovenija – elektroenergetsko napredna

Slovenija pa je pri razvoju nizkonapetostnega omrežja zgodaj pokazala napredno smer. Že leta 1925 je Mestna elektrarna Ljubljanska začela z dobavo trifaznega toka. Tako skupaj z drugimi državami Srednje Evrope tvorimo okolje, kjer so trifazne polnilnice smiselna in učinkovita izbira – za hitrejše in bolj uravnoteženo polnjenje električnih vozil.

Zakaj so bila električna vozila sprva enofazna

Do približno leta 2015 so imela skoraj vsa električna vozila enofazne polnilnike, navadno z  močjo do 7,6 kW (32 A), kar je bilo optimalno za regije z močnimi enofaznimi priključki od 80–100 A (ZDA, Japonska). V Sloveniji pa tako polnjenje povzroča težave, saj tipični trifazni hišni priključki (3 x 20–32 A) niso primerni za visoko obremenitev ene faze, zato je posledično polnjenje počasnejše.

Tesla je bil eden od prvih, ki je uvedel prilagodljiv polnilnik, ki je na treh fazah deloval trifazno, na eni pa je dva preklopil na eno fazo in na tej polnil z dvojno močjo. Pozneje so podobne rešitve uvedli še drugi proizvajalci.

Kakšno je stanje danes

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2025

Avtor:
Andrej Pečjak

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €