Problematika polnilne infrastrukture za obsežno elektrifikacijo osebnega prometa z baterijskimi vozili

Statistični urad RS za leto 2023 navaja, da je bilo v Sloveniji registriranih okoli 1,2 milijona osebnih vozil. Teh vozil je bilo po navedbah urada, enako kot drugih kategorij vozil, za okoli 2 % več kot leto prej, torej leta 2022. Seveda pa med njimi niso samo vozila za dnevno uporabo, ampak na primer tudi zbirateljska vozila in vozila, ki se uporabljajo le za prosti čas. Zato med vozili obstajajo ogromne razlike v uporabi, torej v letno prevoženih kilometrih.

Slika 1: Delež vozil in delež prevoženih kilometrov letno (vir: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)
Slika 1: Delež vozil in delež prevoženih kilometrov letno (vir: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani)

Na sliki 1 na primer vidimo, da 20 % osebnih vozil (okoli 240 000 – rdeči stolpec) dnevno prevozi v povprečju le 10 km, kar predstavlja le 4 % vseh prevoženih kilometrov (sivi stolpec), ki jih prevozi vseh 1,2 milijona vozil. Na drugi strani pa le 0,5 % vozil, ki dnevno prevozijo 200 ali več km, naredi 2 % celotne količine letno prevoženih kilometrov vseh vozil.

Osnovni namen elektrifikacije voznega parka in prehoda na »zeleno« elektriko v prometu naj bi bilo znižanje izpustov toplogrednih plinov, v prvi vrsti CO2. In promet v Sloveniji prispeva kar tretjino vseh izpustov CO2, od tega cestni promet 99 % in od tega dve tretjini osebna vozila – vir: IMZTR, Projekt Clean Air for Health in drugi viri. Iz podanega sledi, da osebna vozila v Sloveniji prispevajo okoli 20 % izpustov CO2 celotne države.

V akcijskem programu za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023, ki ga je izdal MOPE, najdemo podatek, da naj bi imeli leta 2030 v Sloveniji okoli 200 000 električno gnanih osebnih vozil (130 000 baterijskih – BEV in 70.000 priključnih hibridov – PHEV), kar je 16 % osebnih vozil. Glede na opravljene kilometre je seveda za znižanje izpustov najučinkoviteje elektrificirati tista vozila, ki naredijo največ kilometrov. Vendar je glede na doseg za zdaj omogočena relativno lagodna uporaba elektrificiranih vozil le tja do prevoženih 150 km na dan. Ob tej omejitvi lahko z elektrifikacijo 16 % vozil (vozila, ki naredijo med 80 in 150 km na dan) zmanjšamo izpuste osebnih vozil za do 35 % oziroma 7 % na ravni vseh izpustov v državi. Ob tem ne upoštevamo izpustov za proizvodnjo porabljene elektrike in seveda vseh izpustov, povezanih z izdelavo teh vozil, saj niso predmet te obravnave. Bistvo je torej, da se elektrificirajo vozila, ki se več uporabljajo, saj le na ta način dejansko nižamo izpuste. Za to pa je treba ta vozila tudi vsakodnevno napajati z električno energijo, kar je naloga polnilne infrastrukture.

Če se vrnemo na predvideno število elektrificiranih vozil v letu 2030, in sicer 130 000 BEV in 70 000 PHEV, poskušamo oceniti potrebe po polnjenju. Glede na previdene dnevne poti med 80 in 150 km je treba PHEV polniti vsaj dvakrat na dan, BEV pa vsaj enkrat na dva dni. Brez izgube velikostnega reda poenostavimo, da vsako vozilo potrebuje za povprečno 110 km dnevno 22 kWh električne energije.

Stanje na področju polnilne infrastrukture

 → Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2024

Avtor:
Jurij Curk

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Vzdrževanje eVOZIL in zanesljivo delovanje ePOLNILNIC | Standardi, tehnične smernice in zakonodaja za varno upravljanje, vzdrževanje in obratovanje

Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €