Razlika med strokovno osebo elektrotehniške stroke in elektrotehniško poučenem delavcu

Kdo lahko zamenja poškodovano vtičnico in kabel?

Kdo lahko vzdržuje električna vozila?

Pogosto se na številnih poslovnih ali študijskih srečanjih odpira vprašanje, kdo je lahko usposobljena (poučena) oseba za delo na električnih inštalacijah. Na to vprašanje se je navezovala tudi pobuda za ta članek, ki jo je dal urednik ob objavi v nemški reviji »Elektropraktiker, Berlin (2025)« z naslovom »Elektrofachkraft oder elektrotechnisch unterwiesene Person« oziroma »Električar ali elektrotehniško poučena oseba« [1].

Za uvod zapišimo pogost zapis v večini navodil za priklop električnega štedilnika, v katerih je zapisana naslednja zahteva: »Aparat sme priključiti le servisna služba ali pooblaščeni strokovnjak«. Pri nestrokovnih posegih in popravilih aparata obstaja nevarnost resnih telesnih poškodb in poškodb aparata.« Ob tem se odpira vprašanje, kakšno strokovno izobrazbo ima ta pooblaščen strokovnjak in kdo mu daje pooblastilo.

Ne nazadnje politika in stroka govorita o e-mobilnosti, kar ima za posledico vse večje število električnih vozil (osebna vozila, tovornjaki in avtobusi) na cestah. Pri tem se soočimo z dejstvom, da v Sloveniji nimamo nobenega predpisa ali priporočila, kdo in pod kakšnimi pogoji sme ta vozila servisirati oziroma vzdrževati. V avtomehaničnih delavnicah praktično ne najdemo električarja – ali še slabše – danes v šolah poklicnega izobraževanja ne najdemo poklica avtoelektričar.

Zakonodajni okvir

Smiselno je na začetku pogledati, kaj o tej temi najdemo v domačih ali tujih predpisih, standardih in priročnikih.

Varnost in zdravje pri delu sta v Sloveniji urejena z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in številnimi podzakonskimi akti oziroma pravilniki ter standardi.

Omenimo le dva akta:

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/11 [2],
• Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (PVDNET), Uradni list RS, št. 29/92, 56/99 – ZVZD in 43/11 – ZVZD-1 [3],

in dodajmo standard SIST EN 50110-1:2023, Obratovanje električnih postrojev, kot priporočilo, saj še ni del predpisa. Podrobno je bil standard predstavljen v članku [4] v Elektrotehniški reviji ER julija 2025.

Z ZVZD-1 so določene pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V 38. členu (usposabljanje delavcev) določa, da mora delodajalec usposobiti delavca za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni, ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše, kar velja za delo na električnih inštalacijah. Rok za občasne preizkuse iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let.

Za nadaljevanje naj na začetku pojasnimo pojma strokovna in poučena oseba:

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2025

Avtorja:
Ana Lovrenčić in dr. Viktor Lovrenčić

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Obratovanje in vzdrževanje električnih inštalacij in postrojev – v skladu s predpisi in slovenskim standardom SIST EN-50110 | Obveznosti delodajalca in delojemalca za varno delo na električnih inštalacijah in postrojih ter obvezni INTERNI PRAVILNIKI

Strokovni varnostni pregled delovne opreme, strojev in naprav | Zakonodajne zahteve, standardi in periodika

DELO POD NAPETOSTJO – uspešno izvajanje v praksi | Pridružite se vi ali vaši sodelavci že več kot 500 usposobljenim za delo pod napetostjo (DPN)

Izredne situacije | Preventiva, ukrepanje in obvladovanje tveganj v podjetjih oz. organizacijah in okolju | Izdelajte načrt za hitri odziv in sprejemanje pravih odločitev ob izrednih dogodkih, nesrečah, naravni ujmi, kriznih situacijah, …