Tiha kriza ravnih streh v dobi množične namestitve fotovoltaike

V zadnjih letih je v Sloveniji in širši regiji zaznati izrazit porast namestitve sončnih elektrarn (SE) na obstoječe ravne strehe stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov. Energetski prehod in spodbude za samooskrbo so investitorje spodbudile k hitrim in obsežnim posegom na obstoječih objektih.

Kljub nedvoumnim energetskim in okoljskim prednostim pa se vzporedno odvija manj opažen, vendar tehnično izjemno pomemben pojav: velik delež obstoječih ravnih streh ni bil načrtovan, izveden ali vzdrževan z vidika dodatnih statičnih, mehanskih in hidroizolacijskih obremenitev, ki jih prinaša namestitev solarnih panelov.

Zaradi takšnih posegov so pogoste:

• mehanske poškodbe hidroizolacije,
• perforacije zaradi sidranja konstrukcij,
• pospešena degradacija toplotne izolacije,
• dolgotrajna prisotnost vlage v izolacijskih slojih,
• sistemska puščanja,
• zahtevne in finančno obremenjujoče sanacije.

Slika 2: Primer izvedenega ugotavljanja vlažnosti v strehi, izveden z metodo GPR

V strokovni praksi to predstavlja značilen primer pomanjkljive interdisciplinarnosti. Izvajalci fotovoltaike pogosto ne poznajo specifičnih zahtev hidroizolacijskih sistemov, izvajalci hidroizolacij pa ne obravnavajo vedno konstrukcijskih in mehanskih vplivov fotonapetostnih sistemov. Projektanti se pri obstoječih objektih pogosto soočajo z nepopolno ali zastarelo dokumentacijo, kar dodatno povečuje tveganje za napačne tehnične odločitve.

Razumljivo je, da taki posegi še dodatno povečujejo sistemsko pogojene težave, vse zgoraj našteto.

Ne spreglejte: Brezstične HIDROIZOLACIJE in sodobni sistemi zaščite konstrukcij | Od normativnih zahtev do praktične izvedbe >>>

Zakaj so posegi na ravne strehe zaradi sončnih elektrarn strokovno zahtevni

Ravna streha ni zgolj zaključni sloj objekta, temveč kompleksen, večslojni konstrukcijski sistem, katerega delovanje je odvisno od medsebojne usklajenosti vseh materialov in detajlov.

Dodajanje sončne elektrarne v obstoječ strešni sistem pomeni vnos novih vplivov in obremenitev, med katerimi so najpomembnejši:

• dodatne mehanske obremenitve, zlasti točkovne obtežitve pod nosilnimi stojali,
• povečane toplotne obremenitve zaradi dviga temperature pod moduli,
• visoko tveganje za perforacijo hidroizolacije pri sidranju konstrukcij,
• spremembe poteka površinske vode in zadrževanje vode na novih mestih,
• lokalne vibracije ter prenos sil vetra na konstrukcijo strehe,
• potreba po servisnih poteh, ki v prvotni zasnovi pogosto niso bile predvidene.

Ključni problem je dejstvo, da večina ravnih streh v Sloveniji ni bila projektirana z mislijo na naknadno vgradnjo sončnih elektrarn. To pomeni, da vsak poseg brez predhodne strokovne presoje in pregleda stanja lahko poškoduje hidroizolacijski sistem, degradira toplotno izolacijo ali celo povzroči trajno konstrukcijsko škodo.

Pogoste napake pri namestitvi sončnih elektrarn na ravne strehe. Več >>>

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2026

Avtor:
Igor Avsec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Brezstične HIDROIZOLACIJE in sodobni sistemi zaščite konstrukcij | Od normativnih zahtev do praktične izvedbe

Vsi upravni in drugi obvezni postopki v procesu graditve objektov v skladu z NOVELO gradbene zakonodaje (GZ-1B) | UPRAVNI POSTOPKI za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, INŠPEKCIJSKI POSTOPKI v zvezi z gradnjo in POSTOPKI za pridobitev mnenj, za predhodni preizkus vplivov na okolje in za prijavo pričetka del

Tehnični predpisi, standardi in certifikati za postavitev in obratovanje naprav OVE & ePolnilnic | Tehnično in ekonomično optimalno delovanje