Agrofotovoltaika (AFV) predstavlja integracijsko tehnologijo za simultano izrabo kmetijskih površin za pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije. Prispevek obravnava multidisciplinarno analizo prve slovenske pilotne postavitve agrofotovoltaike v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, ki naslavlja tehnično-načrtovalske rešitve, agronomske odzive in regulativno-pravne izzive. Z uporabo t. i. dvostranskih (bifacialnih) fotonapetostnih modulov z različno svetlobno prepustnostjo in konstrukcijo, prilagojeno mehanski obdelavi in drugim aktivnostim v samem nasadu, projekt testira realne pogoje soobstoja fotonapetostnih sistemov in sadjarske proizvodnje. Prispevek dodatno nudi primerjalno analizo s tujimi praksami (npr. Fraunhofer ISE, BayWa r.e.) in predstavlja konkretne predloge za sistemsko umestitev agrofotovoltaike v slovenski agroenergetski prostor.
Kmetijstvo in energetika sta v splošnem med najpomembnejšimi sektorji, ki pa imata velik vpliv na okolje in posledično pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno, nizkoogljično in prostorsko učinkovito prihodnost. V luči podnebnih sprememb in energetske krize postaja izraba sinergij med njima ključna. Agrofotovoltaika, definirana kot hkratna raba istega kmetijskega zemljišča za pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije, ponuja obetavno tehnološko rešitev, ki lahko pripomore k razvoju obeh omenjenih sektorjev. Na ravni Evropske unije agrofotovoltaika postaja pomembnejša v okviru strategij REPowerEU, Zelenega dogovora in skupne kmetijske politike (SKP). Prispevek izhaja iz pilotnega primera postavitve agrofotovoltaičnega sistema nad sadovnjakom jablan na Brdu pri Lukovici, kjer v letošnjem letu začenjamo empirično spremljati vplive različnih konfiguracij dvostranskih modulov na agrotehnične procese in mikroklimatske pogoje pod samo agrofotovoltaično postavitvijo in zunaj nje. Projekt temelji na smernicah iz dokumenta Tehnična določitev postavitve agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih (IRI UL, KIS, 2023) ter na izvedenih študijah Fraunhofer ISE.
Tehnična konfiguracija in inženirski parametri
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2025
Avtorji:
Blaž Germšek, dr. Tomi Medved in Matej Pečjak
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu
OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN | Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije
Načrt in izvedba prehoda na ELEKTRIČNI VOZNI PARK za podjetje oz. organizacijo | Ekonomika, subvencije, davčni vidik, upravljanje in digitalna orodja, varnost ter polnilna infrastruktura

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €



![[Prenovljeno] HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo](https://elektrotehniska-revija.si/wp-content/uploads/2019/12/template-izobrazevanja-z-datumi-2025-39-1-100x70.jpg)
