Čimprej prestaviti v četrto

Sekcija uporabnikov sistemov stalnih izboljšav, ki deluje v okviru Zbornice elektronske in elektroindustrije na Gospodarski zbornici Slovenije, je letos že osmič po vrsti organizirala konferenco DAN NAJBOLJŠE PRAKSE. Na konferenci, ki je tradicionalno v začetku oktobra, je 80 udeležencev iz 42 podjetij in ustanov razpravljalo in aktivno iskalo odgovor na vprašanje, kako »prestavi v četrto« – kako s sistematičnim nadgrajevanjem avtomatiziranih proizvodnih procesov preiti v avtonomen in inteligenten ekosistem Industrije 4.0, s ciljem zmanjšati stroške in zvišati vrednost proizvodom.

Organizatorji so skupaj s soorganizatorjema Grozdom Pametne tovarne in Strokovnim društvom za operativno odličnost v goste povabili odlične predavatelje, ki so začrtali uvod v konferenco in postavili kontekst razmišljanj udeležencev. Z Belgije je prišel Paul Peeters, vodilni specialist iz Agoria’s Innovation Centre of Expertise, ki je med drugim sodeloval tudi pri razvoju procesa za  ocenjevanje zrelosti podjetij v smislu doseganja kriterijev Factory of the Future. S skupine Impol je bila gostja Maja Potočnik, kadrovska strokovnjakinja in direktorica Kadring d.o.o. , z bogatimi izkušnjami tudi iz vodenja internega komuniciranja v korporacijah. Kot strokovnjakinja za digitalni marketing in digitalno transformacijo se je vabilu odzvala Maja Voje, ki je svojo kariero gradila v vodilnih tehnoloških podjetjih, kot sta Google in Rocket Internet, je pa tudi ustanoviteljica družbe Founder Growth Lab. Na okrogli mizi z naslovom »Prestavi v četrto« so se uvodničarjem pridružili še strokovnjaki s področja sodobnih digitalnih tehnologij in poslovodenja ter skupaj oblikovali ključno sporočilo konference, ki je: Za prehod v Industrijo 4.0 ne obstaja enovita rešitev,  katere bi se lahko oprijeli vsi in bi veljala za vse, zato je ključnega pomena razumevanje tehnologij in medčloveških odnosov ter stalno poskušanje iskanja ustreznih rešitev.

V popoldanskem delu so se vrstile predstavitev dobrih praks iz podjetij s področja uvajanja vitke proizvodnje (C4SE d.o.o), uvajanja pametnih tovarn (Domel d.o.o. in TALUM d.d. Kidričevo) in pametnih platform (ETI d.o.o. in IT PRO d.o.o.) ter vizualizacije delovnih procesov (Kolektor KFH d.o.o.).

Drugi dan konference je bil zasnovan na praktičnih primerih z izvedbo dveh delavnic. Prvi praktični primer, ki so ga pripravili strokovnjaki Strokovnega društva za operativno odličnost, je baziral na vizualizaciji, analizi in oblikovanju ukrepov za kakovostno  proizvodno logistiko po metodi VSM (Value Stream Mapping). Metoda govori o tem, da moramo v svojem procesu najprej prepoznati, kje so ovire zaradi katerih imamo v celotnem procesu dolg čas od naročila do dobave. Metoda je kompleksna in je v osnovi namenjena za vodstvu, ker je edino vodstvo sposobno skoordinirati  vse deležnike v procesu in s tem vplivati na zmanjšanje zaloge in s tem pohitritev procesa.

Drugi primer je bil usmerjen v pridobivanje veščin za spoprijemanje z realnimi izzivi prehoda iz industrije 3.0 v Industrijo 4.0., ki postaja v širšem prostoru Evrope ali pa celem svetu zelo pomembna.   Ko se podjetja odločajo stopiti na pot preobrazb, se morajo zavedati, da gredo v izboljšavo procesov na več nivojih in s pomočjo novih tehnologij, med katerimi je zelo pomembna industrijski IoT (Internet of Things). IoT omogoča zajem podatkov na spodnjem nivoju in prenos ter obdelavo na višjem nivoj. Tu se lahko s pametnejšimi algoritmi, tudi z umetno inteligenco, obdelujejo in dobijo boljši rezultati, ki jih morda na prvi pogled človeško znanje ali pa razum niti ne more zaznati. Z novimi tehnologijami se odpirajo nova vrata, procesi se izboljšujejo  in postajajo bolj prilagodljivi, s tem pa tudi izdelki. Udeleženci delavnice so s pomočjo strokovnjakov za tri vodilne IIoT platforme (Siemens, PTC in IBM) oblikovali uporaben nabor zahtev in tveganj, ki jih je za vsako od ključnih komponent  priporočljivo upoštevati,  npr. pri oblikovanju projektov prediktivnega vzdrževanje in optimizacije planiranja proizvodnje z digitalnim dvojčkom.

Konferenca, katere rdeča nit  ki je bila prehod iz industrije 3 v industrijo 4,  se je zaključila v spoznanju ali pa celo v opominu, da se o industriji in prehodu v industrijo 4.0 zelo veliko govori, mnogo manj pa se ve, za kaj dejansko pri tem sploh gre. Za to so v veliki meri odgovorni tudi direktorji in lastniki, predvsem v malih in srednjih podjetjih, ki so premalo seznanjeni s tehnologijami, ki so tukaj. Ključno sedaj je povečati vključenost ljudi in to na vseh nivojih, od vodij do operaterjev, pri čemer se morajo eni angažirati zato, da pridobijo novo znanje, drugi pa zato, da nove tehnologije izkoristijo za svoj posel v najboljši možni meri. Zato potrebujemo kritično maso ljudi, ki vsakodnevno aktivno iščejo rešitve in eksperimentirajo z digitalizacijo oziroma industrijo 4.0.

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2019