Pregled radijskih tehnologij prihodnosti (41. del)

V 1. številki Elektrotehniške revije leta 2008 sem si za izziv in okvir serije člankov o radijskih tehnologijah prihodnosti izbral preglednico, ki sta jo leta 2005 objavili dve svetovno znani investicijski banki CSFB (Credit Suisse in First Boston). V preglednici je bilo navedenih petnajst potencialnih uspešnih radijskih tehnologij ter podane posplošene projekcije in predvidevanja o uspešnosti in možnostih širše uporabe za kratkoročno obdobje od leta 2005 do leta 2015. Na prvi dve mesti na seznamu sta bili postavljeni tehnologiji Wi-Max in Wi-Fi. Tehnologiji spadata v domeno digitalnega širokopasovnega dostopa in sta kot taki seveda zelo zanimivi tudi za javne in zasebne operaterje telekomunikacij. V nekaj člankih sem predstavil osnovne informacije o obeh tehnologijah. Takrat nam je bilo pri brezžični tehnologiji Wi-Fi najbolj všeč, da omogoča medsebojno povezljivost več naprav brez kopice nerodnih povezovalnih kablov. Tako smo lahko povezali računalnik z brezžično miško, tipkovnico, ekranom, tiskalnikom, kamero in še bi lahko naštevali. Omrežje Wi-Fi lahko uporablja več različnih naprav, kot so pametni telefon, kamere, različni senzorji in druge digitalne naprave. Vse te naprave se lahko povežejo na različna omrežja preko brezžične dostopovne točke (Hotspot). Ta omogoča dostop napravam znotraj objektov do okoli 20 m, na prostem pa še nekoliko dlje.

Tik pred koncem napovedanega opazovalnega obdobja leta 2015 sem se leta 2014 ponovno v nekaj člankih posvetil tehnologiji Wi-Fi. Iz njih sta razvidna pospešen razvoj in globalna uporabnost na vse več področjih. Ena od redkih začetnih pomanjkljivost povezave Wi-Fi v primerjavi z žično (Ethernet) povezavo je bila varnost, saj fizična prisotnost vsiljivcev ob vdoru ni bila potrebna. Z leti pa se je tudi varnostna zaščita omrežij občutno izboljšala z vgradnjo visoko kakovostnih zaščitnih protokolov (WPA, WPA2).

V letu 2020 se ponovno vračam k tehnologiji Wi-Fi. Pa zato ni kriva samo visoka nenačrtovana uporaba Wi-Fi zaradi desettedenske prisilne osamitve doma, učenja in dela na daljavo v okviru ukrepov boja proti okužbi z virusom covid-19. Vzrokov je kar nekaj. V letu 2019 se je na področju te tehnologije dogajalo veliko. Proizvajalci opreme in operaterji so sporočili, da v različnih omrežjih obratuje že več kot osem milijard naprav, kar milijardo več, kot je prebivalcev na Zemlji. Tudi promet na napravah Wi-Fi (60 %) se je prevesil v korist Wi-Fi v primerjavi s prometom v omrežjih operaterjev mobilne telefonije (40 %). V informacijo: globalni mesečni promet preko naprav Wi-Fi je večji od 60 eksabitov (1 Ebit = 10¹⁸). Temu prometu sledijo seveda tudi prihodki. Da bi poudarili pomembno vlogo, ki jo radijska tehnologija Wi-Fi igra pri povezovanju mest in skupnosti po vsem svetu, je v ponedeljek, 20. junija 2019, Zveza za brezžične širokopasovne povezave (BWA – Wireless Broadband Alliance) gostila prvi svetovni dan Wi-Fi. V tem letu smo praznovali tudi 20. obletnico, odkar je tehnologija Wi-Fi podprta s standardi. Leta 1999 je bil potrjen prvi standard IEEE 802.11b, mnogo pozneje preimenovan v Wi-Fi 1. Konec leta 2019 pa je bil sprejet predzadnji standard IEEE 802.11 ax, imenovan tudi Wi-Fi 6. V soboto, 4. januarja 2020, pa je zavezništvo Wi-Fi Alliance napovedalo dodatno imenovanje novega standarda IEEE 802.11 ax, bolj poznanega pod oznako Wi-Fi 6E. Novo ime Wi-Fi 6E bodo lahko nosile samo naprave, ki bodo poleg 2,4 GHz in 5 GHz uporabljale tudi frekvenčno območje 6 GHz.

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2020

Avtor:
Drago Majcen