Vse večkrat pri pregledu objektov ugotovimo, da objekt vsebuje eksplozijsko ogrožena območja. Seveda to ni težava, če narava proizvodnje takšne zahteve narekuje, pojavlja pa se vprašanje, kako pravilno izvesti zaščito pred strelo.
Nekoč se je zaščita objektov pred strelo izvajala skladno z zahtevami tehničnega pravilnika iz Uradnega lista SFRJ, št. 13/68. Skladno z zahtevami tega pravilnika je bila strelovodna zaščita na objektih praviloma izvedena v obliki lovilne mreže z dimenzijama 20 m x 20 m. Kadar pa so se v objektu nahajala eksplozijsko ogrožena območja (Ex-območja), je lovilna mreža morala imeti dimenziji 10 m x 10 m. Zahtevana gostejša lovilna mreža pomeni večjo delitev toka strele, seveda tudi boljšo zmožnost prestrezanja udara strele. Vendar je ta zahteva pomanjkljiva. Tako lahko večkrat na objektu naletimo na primer, ko je gostejša lovilna mreža izvedena le na delu objekta, pod katerim se nahaja eksplozijsko ogroženo območje. Seveda je takšna izvedba napačna, saj moramo obravnavati objekt kot celoto.
Slika 1: Izvedena lovilna mreža z dimenzijama 10 m x 10 m le na delu objekta
V praksi so na objektih večkrat nameščeni tudi različni izpuhi iz eksplozijsko ogroženih območij. Tako se lahko tudi do nekaj metrov nad objektom ustvari eksplozijsko ogrožena cona. Praviloma je ta razvidna iz elaborata eksplozijske ogroženosti.
Slika 2: Prerez objekta z razvidnimi Ex-conami tako znotraj objekta kot nad objektom
Pravilnik o strelovodni zaščiti iz leta 1968 takšnega primera ni obravnaval. Zlahka najdemo primere, da so izpuhi z Ex-conami spojeni na lovilno mrežo, ki ima sicer dimenziji 10 m x 10 m, vendar se prej omenjene eksplozijsko ogrožena območja ne nahajajo znotraj ščitenega območja strelovodne inštalacije oziroma lovilne mreže, prav tako se točka udara nahaja znotraj Ex-cone. V primeru udara strele pride do iskre, ki poteka iz oblakov do strelovodne inštalacije in v takem primeru lahko tudi skozi Ex-cono. Ker iskrenje znotraj Ex-con ni dovoljeno, takšna zaščita ne predstavlja ustrezne rešitve, temveč nevarnost nastanka eksplozije.
Slika 3: Izvedena zaščita na objektu, kjer se nahajajo izpuhi z Ex-conami nad samim objektom
V letu 2009 je bil v Sloveniji sprejet Pravilnik o zaščiti stavb pred strelo, ki je izšel v Uradnem listu RS, št. 28/2009. Skupaj s pravilnikom je bila izdana tudi Tehnična smernica za zaščito pred strelo TSG-N-003:2009. Leta 2013 je bil izdan popravek tehnične smernice TSG-N-003:2013, leta 2021 pa je bil izdan tudi nov pravilnik o zaščiti stavb pred strelo (Uradni list RS, št. 140/21). Prav tako je bila v letu 2021 izdana Tehnična smernica za zaščito pred strelo TSG-N-003:2021, ki je trenutno v veljavi.
Pravilnik o zaščiti stavb pred strelo v prvem odstavku 5. člena zahteva, da se vse zahtevne in manj zahtevne stavbe zaščitijo s sistemom zaščite pred strelo z zaščitnim nivojem najmanj IV. V tretjem odstavku dodatno zahteva izračun ocene tveganja za objekte, navedene v prilogi 1 pravilnika. Tako lahko z izračunom ocene tveganja potrdimo IV. zaščitni nivo ali izberemo ustrezen višji zaščitni nivo. Med objekti, navedenimi v prilogi 1 pravilnika, so tudi stavbe z eksplozijsko ogroženimi območji. Tako je za zaščito objektov z eksplozijsko ogroženimi območji pred strelo treba izdelati oceno tveganja, ki določi ustrezen zaščitni nivo.
Tehnična smernica za zaščito pred strelo TSG-N-003:2021 v svojih zahtevah za zaščito objektov z eksplozijsko ogroženimi območji navaja zgolj zahtevo po izbiri ustreznega zaščitnega nivoja I ali II. Na hitro gledano je ta zahteva enaka tisti iz starega pravilnika iz Uradnega lista SFRJ, št. 13/68. Zaščitni nivo II namreč pomeni lovilno mrežo z dimenzijama 10 m x 10 m ter povprečno razdaljo med odvodi 10 m. Vendar, ko izberemo ustrezen zaščitni nivo, ta velja za celoten objekt.
Kot referenčni dokument tehnične smernice TSG-N-003 je naveden standard SIST EN 62305-3. Standard je bil izdan leta 2011 in v splošnem za objekte, ki vsebujejo eksplozijsko ogrožena območja, navaja zahteve za izvedbo ozemljila. To naj bo tipa B, kar pomeni sklenjeno zanko okrog objekta s ponikalno upornostjo ozemljila največ 10 Ω. Lovilni sistem naj bo izveden tako, da ni učinkov taljenja nikjer, razen v točki udara. Vsi deli zunanje zaščite pred strelo (lovilnega sistema in sistema odvodov) naj bodo vsaj 1 m oddaljeni od eksplozijsko ogroženega območja, kjer je to mogoče. Če to ni mogoče, pa naj bodo vodniki znotraj ogroženih območij brez spojev. Prav tako je treba izdelati ustrezno zaščito pri objektih z ogroženimi območji neposredno pod pločevinasto strešno kritino. Kadar objekt vključuje eksplozijsko ogrožene cone 2 ali 22, dodatne zahteve niso predpisane. Pri objektih z ogroženimi conami 1 ali 21 pa je znotraj teh con dodatno treba prespojiti izolacijske vložke v cevovodih z ustreznimi iskrišči, primernimi za vgradnjo znotraj Ex-območij oziroma morajo biti ti izolacijski vložki nameščeni zunaj eksplozijsko ogroženih območij.
Pri izdelavi projekta zaščite pred strelo v praksi je treba pregledati elaborat eksplozijske ogroženosti. Ta navadno kot možen vir nastanka eksplozije navaja udar strele. Prav tako kot ukrep za preprečitev eksplozije zaradi udara strele projekt navaja izdelavo sistema zaščite pred strelo skladno z zahtevami veljavnega pravilnika, tehnične smernice in standardov za zaščito pred strelo. Kot prej opisano, je mogoče izdelati ustrezno zaščito pred strelo zgolj z upoštevanjem standarda. Izračun ščitenega območja lovilne inštalacije mora tako upoštevati eksplozijsko ogrožena območja, ki se nahajajo predvsem na in ob objektu. Najprimernejši je izračun ščitenega območja po metodi kotaleče krogle.
Slika 3: Izračun ščitenega območja strelovodne inštalacije z upoštevanjem Ex-con na objektu, izdelan s programom SHIELD
Ker se eksplozijsko ogrožena območja lahko nahajajo tudi na fasadi objekta, je treba to upoštevati pri načrtovanju odvodnega sistema. Če je mogoče, naj odvodni vodi ne potekajo znotraj Ex-con oziroma naj bodo vsaj 1 m oddaljeni, kot zahteva standard.
Na področju zaščite pred strelo sta v pripravi nov pravilnik o zaščiti pred strelo ter nova tehnična smernica TSG-N-003. Prav tako je bil konec leta 2024 sprejet nov standard za zaščito pred strelo, SIST EN IEC 62305-3:2024. Zahteve za zaščito objektov z eksplozijsko ogroženimi prostori so navedene v dodatku C. Ta standard sicer ni naveden kot referenčni dokument trenutno veljavne tehnične smernice, bo pa naveden kot referenčni dokument nove tehnične smernice, ki je v pripravi. Bistvenih sprememb v pristopu k zaščiti objektov ni.
Vsekakor je pravi pristop rešitve zaščite pred strelo za objekte z eksplozijsko ogroženimi območji upoštevanje zahtev standarda SIST EN 62305-3 oziroma SIST EN IEC 62305-3, ki vključuje ustrezen izračun ščitenega območja za celoten objekt vključno z upoštevanjem vseh eksplozijsko ogroženih območij.
Zanemarjanje nevarnosti posledic zaradi udara strele oziroma opustitev ustrezne zaščite pred strelo ima lahko katastrofalne posledice. Eden od takšnih primerov je udar strele v bioplinsko napravo blizu Oxforda v Veliki Britaniji.
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2026
Avtor:
Janez Podlipnik, HERMI d.o.o.
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Protieksplozijska zaščita – osnovno usposabljanje | Usposabljanje za varno delo v eksplozijsko ogroženih prostorih in preverjanje usposobljenosti
Obvladovanje ELEKTROSTATIKE v delovnem okolju | V proizvodnji elektronike kot ESD zaščita, v »EX« področjih, tam, kjer so v prostorih in na izdelkih zahteve po tehnični čistoči, v čistih sobah, v prostorih, kjer potekajo dela s prašnimi materiali in tudi v dejavnostih kot so medicina, optika, finomehanika, telekomunikacije, v dejavnostih kjer se predelujejo termoplasti, plastični izdelki, …
Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita | Pravilnik in Tehnična smernica | Strokovna pojasnila na primerih dobre prakse
Obratovanje in vzdrževanje električnih inštalacij in postrojev – v skladu s predpisi in slovenskim standardom SIST EN-50110 | Obveznosti delodajalca in delojemalca za varno delo na električnih inštalacijah in postrojih ter obvezni INTERNI PRAVILNIKI
Izredne situacije | Preventiva, ukrepanje in obvladovanje tveganj v podjetjih oz. organizacijah in okolju | Izdelajte načrt za hitri odziv in sprejemanje pravih odločitev ob izrednih dogodkih, nesrečah, naravni ujmi, kriznih situacijah, …
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
