Vsi vemo, da naj bi bile tovarne ne samo pametne v skladu z industrijo 4.0, temveč tudi zelene, trajnostne v skladu s strategijami R10, osredotočene na ljudi, odporne proti katastrofam v skladu z industrijo 5.0, avtomatizirane po industriji 3.0 – vse hkrati. Vendar tudi to ni dovolj. Vse to je lahko narejeno stihijsko, kar oteži poslovanje in tovarna močno nazaduje. Doseči je treba, da pametna tovarna proizvaja visoko individualizirane pametne izdelke po željah kupcev v množičnih količinah in tudi serijah po en kos v sodelovanju z inovativnim osebjem, s kakovostjo, hitrostjo in ceno množičnih izdelkov, hkrati pa je tovarna tudi generator inovacij in steber super industrijske družbe. Bistvena je torej efektivna arhitektura pametne tovarne.
Arhitektura digitalizacije pametne tovarne
Možnih poti do pametne tovarne je veliko, a samo ena je optimalna. Konceptov ni mogoče kopirati, vsaka tovarna je unikatna. Vse se začne pri nadzornikih in strateškem vodstvu, a to bomo obravnavali na koncu. Pomemben je pravi model arhitekture pametne tovarne. Po več letih testiranj po vsem svetu je prevladala ugotovitev, da je najučinkovitejša arhitektura digitalnih dvojčkov.
Za osnovno arhitekturo pametne proizvodnje smo vzeli arhitekturo digitalnih dvojčkov avtorja prof. Michaela Grievesa [1], v kateri ima vsak fizični sistem svoj virtualni dvojnik, med katerima tečejo podatki in informacije. Označena sta dva svetova: fizični in virtualni.
Slika 1: Prva arhitektura digitalnih dvojčkov avtorja prof. Michaela Grievesa [1]
Japonci so arhitekturo digitalnih dvojčkov vzeli za osnovni koncept razvoja celotne Japonske. Keidanren, najpomembnejše japonsko poslovno združenje, je 19. aprila leta 2016 predstavil koncept družbe 5.0 (Society 5.0), imenovane tudi super pametna družba (Super smart society). Pozneje ga je promovirala tudi japonska vlada – slika 2.
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2025
Avtor:
mag. Gorazd Rakovec
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP
Obvladovanje proizvodnih stroškov | Rešitve za stroškovno optimizacijo in racionalizacijo procesov | Metode za transparentno določanje lastne cene izdelkov oz. storitev | Upravičenost vlaganj
Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
