Plavajoča sončna elektrarna Družmirje: zagotavljanje kakovosti izgradnje in obvladovanje tveganj

PSE Družmirje kot energetski in prostorski projekt

Plavajoča sončna elektrarna Družmirje (PSE Družmirje) bo z načrtovano močjo do 140 MWp predstavljala eno od največjih plavajočih sončnih elektrarn v Evropi in pomemben korak v razvoju fotonapetostnih sistemov na vodnih površinah. Objekt bo umeščen na gladino Družmirskega jezera, ki je antropogen vodni prostor, nastal zaradi rudarske dejavnosti. Takšna umestitev pomeni, da se energetska infrastruktura razvija na že degradiranem območju in brez poseganja v kmetijska ali naravna zemljišča. Umestitev objekta v prostor poteka po postopku državnega prostorskega načrta (DPN, ZUreP-3), v okviru katerega so bile opredeljene tudi ureditve sanacije in funkcionalne prenove objezerskih površin ter vzpostavitev spremljajoče infrastrukture in opreme. Projekt tako ne predstavlja zgolj energetske investicije, temveč celovit prostorsko-razvojni poseg, usklajen z okoljskimi in urbanističnimi usmeritvami ter določili DPN.

Slika 1: PSE Družmirje

Prostorsko-socialno-ekonomski vidik projekta ima za lokalno in širše okolje večplastni pomen:

• prispeva k prestrukturiranju premogovne regije,
• prispeva k ohranjanju obratovanja obstoječe elektroenergetske infrastrukture in razvoju novih gospodarskih dejavnosti,
• krepi lokalno in nacionalno energetsko samooskrbo z izrabo obnovljivega vira energije,
• izkorišča obstoječo vodno površino brez posega v nova zemljišča,
• omogoča dolgoročno večnamensko uporabo vodne površine z novo gospodarsko funkcijo ter nadaljnjo uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture na lokaciji,
• zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov iz proizvodnje električne energije ter omogoča približevanje evropskim ciljem na tem področju.

Ob tem je treba poudariti, da postavitev plavajoče sončne elektrarne na vodno površino ne pomeni zgolj prenosa klasične fotonapetostne elektrarne na vodno površino, temveč predstavlja vzpostavitev konstrukcijsko drugačnega sistema, pri katerem so mehanske, električne in varnostne obremenitve specifične za vodno okolje.

Plavajoči elementi (plovci, floaterji (angl.)), naprava za sidranje in električna infrastruktura morajo biti zasnovani tako, da ne ogrožajo kakovosti vode in ne povzročajo negativnih vplivov na razvijajoč se biološki sistem jezera (fitoplankton, zooplankton, ribe, ptice …), ne povzročajo nekontroliranih mehanskih vplivov na brežine ter hkrati zagotavljajo ustrezno statično in geotehnično odpornost tudi ob morebitnem sočasnem posedanju dela dna jezera zaradi izkopavanja premoga pod jezerom. Izdelan je tudi numerični model pričakovanih posedkov in pomikov dna jezera, ki je skladen z napovedmi odkopavanja premoga pod jezerom ter bo skupaj z geotehničnim elaboratom predstavljal podlago za dimenzioniranje sidrnega sistema in preverjanje stabilnosti plavajoče konstrukcije. Vplivi plavajoče sončne elektrarne na vodni ekosistem, senčenje vodne površine, morebitne spremembe temperaturnega režima ter vplivi na habitatne razmere so bili obravnavani v okviru okoljskega poročila, pripravljenega v postopku državnega prostorskega načrta. Tudi zaradi stalne izpostavljenosti vlagi, vetru, dinamičnim obremenitvam in potencialnim geomehanskim spremembam podlage so takšni sistemi tehnično zahtevnejši in projektno kompleksnejši od klasičnih talnih elektrarn.

Z vidika lokalne skupnosti je projekt PSE Družmirje pomemben tudi kot primer prehoda s tradicionalne energetske in rudarske dejavnosti v nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Projekt omogoča nadaljnjo uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture in postopno prestrukturiranje energetskih dejavnosti na lokaciji.

V nadaljevanju članka je poudarek namenjen tehničnim vidikom zagotavljanja kakovosti načrtovanega plavajočega fotonapetostnega sistema ter metodam, s katerimi je mogoče zmanjšati investicijska, varnostna in zavarovalna tveganja.

Specifična tehnična tveganja plavajočih fotonapetostnih sistemov

Plavajoče sončne elektrarne (PSE) se od klasičnih talnih elektrarn razlikujejo predvsem po mehanskem in okoljskem vplivu na konstrukcijo in module.

Mehansko utrujanje materialov

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2026

Avtor:
Simon Čižmek

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Tehnični predpisi, standardi in certifikati za postavitev in obratovanje naprav OVE & ePolnilnic | Tehnično in ekonomično optimalno delovanje

Vsi upravni in drugi obvezni postopki v procesu graditve objektov v skladu z NOVELO gradbene zakonodaje (GZ-1B) | UPRAVNI POSTOPKI za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, INŠPEKCIJSKI POSTOPKI v zvezi z gradnjo in POSTOPKI za pridobitev mnenj, za predhodni preizkus vplivov na okolje in za prijavo pričetka del

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje | V skladu z novo zakonodajo in slovenskimi standardi za poslovne in stanovanjske objekte

Sodobna integracija in kibernetska varnost OVE naprav | Nove tehnologije za razpršeno proizvodnjo, shranjevanje in pametno upravljanje energije | Sončne elektrarne, male hidroelektrarne, vetrni sistemi, hranilniki električne energije, toplotne črpalke, polnilne elektro in vodikove postaje, rešitve za dvig energetske učinkovitosti ter vloga IoT in digitalizacije