Ali fotovoltaika gori?

Kratek odgovor je DA! Fotovoltaika res gori, tako kot gorijo tudi železobetonske stavbe.

Le zakaj vas ta jedrnat odgovor ni zadovoljil? Morda zato, ker je že samo vprašanje napačno zastavljeno. Kemijsko gledano lahko vsaka snov gori – vprašanje je, kdaj, zakaj in kako.

Dobro desetletje po prvem razmahu postavljanja večjih fotonapetostnih sistemov v Sloveniji smo priča posameznim požarom na industrijskih in kmetijskih objektih ter šolah, kjer je bila nameščena tudi fotovoltaika. Zelo hitro je bila razglašena za glavnega krivca in tako stigmatizirana do te mere, da po mnenju povprečnega Slovenca danes gori bolje kot lesni peleti. To prepričanje se po družbenih omrežjih širi hitreje kot pred leti COVID-19. Takšen odziv je značilen tudi za druge nove tehnologije, kot prikazuje slika 1.

Slika 1: Odzivi na družbenih omrežjih na nove tehnologije (vir: Facebook) 

Ljudje se po naravi bojimo neznanega, še posebej, če se nova tehnologija uveljavlja hitreje, kot bi pričakovali. Ker je neznanje pogosto glavni vir strahu, si poglejmo, iz česa je fotovoltaika pravzaprav sestavljena.

Zgradba fotonapetostnega sistema

Tipičen fotonapetostni (PV) sistem sestavljajo fotonapetostni moduli, priključki, kabli, morebitni optimizatorji, razsmerniki in zaščitni elementi. Ključni element je seveda fotonapetostni modul (slika 2). Silicijeve sončne celice so vgrajene v sendvič med sprednjim steklom in hrbtno folijo iz PET (polietilen tereftalat), ki jo lahko nadomesti tudi steklo. Za enkapsulacijo celic se uporablja EVA-folija (etilen-vinil-acetat). Celice so z bakrenimi povezavami povezane do priključne škatlice na zadnji strani modula, od koder vodita dva kabla, ki modul povezujeta v niz elektrarne.

Slika 2: Zgradba tipičnega fotonapetostnega modula

Ali fotonapetostni modul gori

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2026

Avtor:
dr. Marko Jankovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

POŽARNA VARNOST obnovljivih virov energije – malih elektrarn, ePolnilnic, hranilnikov električne energije in pripadajočih inštalacij | Energetske naprave za pridobivanje in shranjevanje električne energije | Sončne, vetrne, hidroelektrarne in elektrarne na biomaso in biopline | Polnilna infrastruktura za eVozila

Obvladovanje ELEKTROSTATIKE v delovnem okolju | V proizvodnji elektronike kot ESD zaščita, v »EX« področjih, tam, kjer so v prostorih in na izdelkih zahteve po tehnični čistoči, v čistih sobah, v prostorih, kjer potekajo dela s prašnimi materiali in tudi v dejavnostih kot so medicina, optika, finomehanika, telekomunikacije, v dejavnostih kjer se predelujejo termoplasti, plastični izdelki, …

Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita | Pravilnik in Tehnična smernica | Strokovna pojasnila na primerih dobre prakse

OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN | Nova zakonodaja in aktualne Tehnične smernice

Sodobna integracija in kibernetska varnost OVE naprav | Nove tehnologije za razpršeno proizvodnjo, shranjevanje in pametno upravljanje energije | Sončne elektrarne, male hidroelektrarne, vetrni sistemi, hranilniki električne energije, toplotne črpalke, polnilne elektro in vodikove postaje, rešitve za dvig energetske učinkovitosti ter vloga IoT in digitalizacije

Tehnični predpisi, standardi in certifikati za postavitev in obratovanje naprav OVE & ePolnilnic | Tehnično in ekonomično optimalno delovanje

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije

Zanesljivo delovanje ePOLNILNIC in oskrbovalnih postaj za VODIK | Standardi, tehnične smernice in zakonodaja za varno upravljanje, obratovanje in vzdrževanje