Preboj nove tehnologije je povzročil začetek industrije 6.0

Tehnologija se vedno bolj množi in kopiči. A samo nekatere redke tehnologije pomenijo tudi tehnološki preskok. Takrat nastane nova industrijska revolucija, ki začenja novo tehnološko dobo, v kateri ne poteka samo vgradnja, temveč spajanje – konvergenca nove tehnologije z vsemi predhodnimi, nato sledi z zaostankom tudi prilagajanje storitev in celotne družbe. Leta 2022 se je pojavil in hitro uveljavil ChatGPT, ki pomeni dejanski tehnološki preskok v umetni inteligenci, ki se predtem več kakor 30 let ni mogla uveljaviti. To pomeni začetek nove industrijske dobe 6.0, kjer sedaj hitimo vgraditi umetno inteligenco (UI) v vse obstoječe sisteme. Nova doba pomeni novo priložnost za povečanje konkurenčne prednosti, vendar mora konvergenca nove tehnologije spojiti tudi tehnologije vseh predhodnih revolucij, kar predstavlja problem. V industriji 6.0 se izvaja konvergenca industrij 3.0, 4.0, 5.0 in napredne umetne inteligence. Preskakovanje žal večinoma ni mogoče. Obvladovanje transdisciplinarne kompleksnosti sistemov je težje. Počasi dozorevajo za proizvodno uporabo še neuporabni kvantni računalniki in nekateri bi radi v šesto dobo dodali še za zdaj laboratorijske biološke sisteme, ki jih v kosovni proizvodnji še dolgo ne bo.

Industrija 6.0

Ko pogledamo definicije industrije 6.0, ugotovimo, da je ta nastala kot posledica spajanja industrij 4.0 in 5.0 ter revolucije v umetni inteligenci, ki jo je povzročil ChatGPT, ko se je pojavil hkrati konec leta 2022. Industrija 6.0 (slika 1) se je torej začela, a je še v nastajanju in njene lastnosti se še oblikujejo.

Prava problematika – kompleksnost K postane vidna šele, če graf s slike 1 obrnemo navpično. Za strateški pogled 10 do 20 let naprej lahko dodamo še industrijo 7.0 in dobimo sliko 2.

Slika 2: Rast transdisciplinarne kompleksnosti tovarn K skozi industrijske dobe

Vse sisteme, katerih del je tudi človek, od dobe 1.0 do 6.0 (7.0) je treba združiti v enega, imenovanega pametna tovarna in pozneje globalni industrijski ekosistem ipd. Pojav ene revolucije ne pomeni, da izginejo sistemi iz prejšnjih revolucij, temveč se vsi posodabljajo in stopnja transdisciplinarne kompleksnosti K se nenehno veča. Nastane tudi problem zaporedja izvajanja nakopičene množice transformacij.

Zaporedno izvajanje transformacij (3.0 → 4.0 → 5.0 → 6.0) danes ni smiselno in ne rentabilno. Pojavu nove prebojne tehnologije sledi nova doba reinženiringa – orkestracije predhodnih tehnologij z novo, kar pomeni obsežno temeljito nadgradnjo večine starih sistemov ali njihovo menjavo in močno reorganizacijo, itd. Kdor bi šel zaporedno iz ere 3.0 do 6.0, bi lahko trikrat zamenjal sisteme. Ker dobe danes soobstajajo skupaj, bi neprestano menjal sisteme, še preden bi osvojil in amortiziral posamezno dobo, uporabniki pa bi bili preobremenjeni in izgubljeni.

Preskakovanje revolucij ni mogoče. To danes ugotavljajo tisti, ki bi radi začeli z uvajanjem umetne inteligence iz dobe 6.0 na sisteme ERP in MES iz tretje ere; če nimajo sistemov iz 4.0 in 5.0, ne morejo narediti nič posebnega. Tudi zeleno trajnostno transformacijo in krožno gospodarstvo, ki so ga zeleni politiki v EU definirali pod nazivom industrija 5.0, so marsikje skušali uvesti brez industrije 4.0, a to ni mogoče. Digitalne 4.0 in zelene 5.0 transformacije ni smiselno uvajati ločeno, ker dobimo dve tovarni; digitalno in zeleno s prevelikimi stroški, napori uporabnikov itd.

Najprej je treba razviti vizijo celostne arhitekture pametne tovarne za najmanj deset let v prihodnost (shemo tovarne čez deset let) ter potem vse investicije in projekte naslednjih deset let usklajevati s celoto

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2026

Avtor:
mag. Gorazd Rakovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence

Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP

Obvladovanje proizvodnih stroškov | Rešitve za stroškovno optimizacijo in racionalizacijo procesov | Metode za transparentno določanje lastne cene izdelkov oz. storitev | Upravičenost vlaganj

Specifikacija zahtev za programsko opremo – od ideje do opisa | Pravi način prenosa ideje o delovanju računalniške aplikacije od naročnika ali analitika k načrtovalcem in razvijalcem programskih rešitev

Uporaba umetne inteligence (AI) pri VODENJU PROJEKTOV | Kako AI postane zaveznik pri jasnosti, učinkovitosti in odgovornem odločanju