Povzetek
Pojav flikerja LED-svetlobnih virov zaradi kolebanja napetosti je šele v zadnjih letih deležen večje pozornosti raziskovalcev. Večine pozornosti je bilo deležno omejevanje utripanja svetlobe, ki lahko nastaja ob normalnem delovanju zaradi uporabe cenenih, površno konstruiranih napajalnih in usmerniških vezij. Ta lahko povzročajo valovitost poteka svetlobnega toka s frekvenco 100 Hz ali več, ki prav tako lahko povzroča neželene učinke, vendar je večina ljudi nanje bistveno manj občutljiva.
Ti pojavi so bili za LED-svetlobne vire pričakovani, zato so mednarodne standardizacijske organizacije že pred desetletjem pripravile smernice za omejevanje utripanja svetlobe LED-svetilk, v zadnjih nekaj letih pa so te omejitve že zapisane v standardih IEC, IEEE in v nekaterih lokalnih zakonih.
V prispevku so prikazani merila za vrednotenje in omejevanje utripanja in migotanja svetlobe ter njihovi vzroki, rezultati meritev utripanja in migotanja svetlobe pri različnih tipih napajalnikov, uporabljenih v LED-svetilkah, in ocene primernosti različnih vrst napajalnikov za uporabo na različnih področjih v razsvetljavi.
Merjenje in ocena flikerja, ki lahko nastaja zaradi hitrih sprememb napetosti, se še vedno izvajata s pomočjo merilnih metod in tako, kot so to narekovale lastnosti žarnic z žarilno nitko. Uveljavitev tehnologij svetlečih diod v zadnjem desetletju je dajala upanje, da svetlobni viri ne bodo več občutljivi na kolebanje napetosti v dovoljenih okvirih napetostnih sprememb in bo ta parameter izgubil pomen kot del ocene kakovosti električne napetosti. Vendar so po zamenjavi obstoječe, pretežno fluorescenčne razsvetljave nekateri odzivi uporabnikov opozorili, da je nova tehnologija še kako občutljiva na ta pojav.
Meritve odzivov LED-svetlobnih virov na kolebanje napetosti različnih frekvenc in velikosti sprememb kažejo na zelo velike razlike v njihovi občutljivosti na spreminjanje napajalne napetosti: od praktično popolne imunosti do velike občutljivosti, sicer večinoma manjše kot pri žarnicah, toda večje kot pri fluorescenčnih sijalkah, napajanih z magnetnimi ali elektronskimi predstikalnimi napravami.
Uvod
Časovna nestalnost oddane svetlobe ima lahko neželene učinke na ljudi, če so razlike v velikosti oddane svetlobe dovolj velike in te nastajajo v določenih frekvenčnih območjih. Neželeni učinki se zelo razlikujejo po težavnosti in vrsti pojava, ki ga povzročajo. Lahko so komaj zaznavni, kot je na primer neugodje, lahko pa imajo resne posledice, kot so na primer pojavi migren, epileptičnih napadov ali poškodb, do katerih pride zaradi stroboskopskega pojava.
Stopnja učinkov je odvisna od velikosti in frekvence modulacije svetlobe, lege svetlobnega vira v vidnem polju ter od občutljivosti posameznika na določeno vrsto pojava. Ta kompleksnost in raznovrstnost pojavov, ki povzročajo posamezne učinke, kažeta na težavnost presoje možnosti nastopa in ocene resnosti učinkov.
→ Članek je bil objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2019
Vsem naročnikom Elektrotehniške revije nudimo 15 % popust pri naročilu strokovnega priročnika.
Če še niste naročnik to lahko postanete tukaj, priročnik pa lahko naročite tukaj.
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
