Bližal se je začetek tretjega tisočletja. Informacijski sistemi so že dosegli visoko poslovno raven uporabe v večini podjetij in ustanov, razviti pa so bili tudi krmilniki strojev in naprav, vgrajeni sistemi z omrežji, razvit je bil internet, ki se je že širil iz poslovne v domačo uporabo. Razširili so se tudi mobilni telefoni. Pojavili so se že skoraj vsi računalniški in informacijski sistemi z omrežji in večina se je ukvarjala s podatki. Takrat pa sta se pojavili ideja in tudi potreba, da bi z informacijskimi sistemi povezali tudi vse fizične stvari po vsem svetu. Takrat se je dejansko začela četrta industrijska revolucija.
Od kje izraz IIoT
Leta 1997 je britanski inženir Kevin Ashton, soustanovitelj Auto-ID Centra na MIT, začel raziskovati radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), ki bi fizičnim objektom omogočila povezavo prek mikročipov in brezžičnih signalov. V govoru leta 1999 je Ashton prvi na svetu skoval besedno zvezo »internet stvari«. Mimogrede: izredno zanimivo je, kako Američani skrbijo za objavo, promocijo in spoštovanje imen svojih izumiteljev za vsako najmanjšo stvar, celo za besedno skovanko, kot je Internet of Things. Brez spoštovanja do avtorjev in izumiteljev ni inovacijske družbe, brez te pa ne višje dodane vrednosti.
Na začetku je šlo v bistvu za elektronsko nadgradnjo že znanega sistema črtnih kod. Že leta 1973 je IBM razvil UPC (Universal Product Code), ki je postal standard za avtomatsko identifikacijo vseh izdelkov. Leta 1974 so bile črtne kode prvič komercialno uporabljene v trgovinah. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so črtne in tudi 2D-kode (npr. koda QR) postale ključna tehnologija v prevozu, trgovini, zdravstvu, logistiki, knjižničnem sistemu in drugih industrijah za povezavo fizičnih stvari ter tudi živali, rastlin itd. z informacijskimi sistemi in za njihovo sledenje po vsem svetu. Na začetku je bila radiofrekvenčna identifikacija zgolj avtomatska brezžična identifikacija predmetov, podobno kot črtne in 2D-kode, a je tiskano ID-tehnologijo prerasla, prerasla pa je tudi področje identifikacije stvari.
Leta 2012 je General Electric (GE) prvi začel promovirati izraz IIoT (Industrial Internet of Things) v okviru svoje pobude, imenovane »Industrial Internet«. General Electric je začel razvijati »Industrial Internet« kot povezavo med industrijskimi napravami (turbine, generatorji, črpalke) in internetom, da bi omogočili boljše sledenje, analitiko, napovedno vzdrževanje, strateško pa je predvidel tudi uporabo teh podatkov za optimizacijo procesov v realnem času. IIoT ni več tiskana ali elektronska koda, pritrjena na izdelku, temveč je postal kar cel računalnik z merilniki, senzoriko, aktuatorji, regulatorji, povezan na izdelek na eni strani in na drugi z informacijskimi sistemi v tovarni in v oddaljenih strežnikih – oblakih. Industrijski internet stvari – IIoT je postal osrednji del industrije 4.0, definirane v Nemčiji leta 2011, saj povezuje fizične naprave in računalniške sisteme v tovarnah za izboljšanje produktivnosti, kakovosti, fleksibilnosti in inovacij.
Od leta 2014 daje so IIoT-platforme in pametni sistemi postali ključni del industrijske avtomatizacije. Razviti so bili napredni senzorski sistemi, pametni roboti, avtonomni sistemi in oblačne platforme za analitiko podatkov, ki omogočajo boljšo optimizacijo proizvodnje, manjše stroške, večjo energetsko učinkovitost, boljše napovedno vzdrževanje, boljše sledenje procesom in boljšo varnost.
Splošna definicija IIoT v okviru industrije 4.0
Za industrijsko prakso se skuša poleg digitalnih dvojčkov kot najkompleksnejšega kibernetičnega fizičnega sistema industrije 4.0 definirati tudi manj kompleksne sisteme, ki pa so še vedno kibernetični in fizični hkrati. Tako je prvi avtor digitalnih dvojčkov Michael Grieves narisal shemo definicij dodatnih kibernetičnih fizičnih entitet na sliki 1.
Slika 1: (a) digitalni model, (b) digitalna senca in (c) digitalni dvojček [2]
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2025
Avtor:
mag. Gorazd Rakovec
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP
Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence
Šola ASSET MANAGEMENTA za sodobne proizvodne in infrastrukturne sisteme | Celovito obvladovanje celotnega življenjskega cikla strojev, opreme, naprav, nepremičnin … | Predstavitev vseh ISO, EN, TP CEN/TR, … standardov, ki so relevantni za to področje | Investicije, obratovanje in vzdrževanje
Specifikacija zahtev za programsko opremo – od ideje do opisa | Pravi način prenosa ideje o delovanju računalniške aplikacije od naročnika ali analitika k načrtovalcem in razvijalcem programskih rešitev
Izredne situacije | Preventiva, ukrepanje in obvladovanje tveganj v podjetjih oz. organizacijah in okolju | Izdelajte načrt za hitri odziv in sprejemanje pravih odločitev ob izrednih dogodkih, nesrečah, naravni ujmi, kriznih situacijah, …
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
