Matjaž Miklavčič - Intervju

Ko je bil objavljen dokument SONDSEE (Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije), si je oddahnil tudi glavni koordinator priprave dokumenta pri distribucijskem operaterju družbi SODO d. o. o. gospod Matjaž Miklavčič. No, pa ne za dolgo. Poklicali smo ga in ga poprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.

Gospod Miklavčič, najprej standardno vprašanje, povejte kaj o sebi.

Rodil sem se v poznih šestdesetih letih prejšnjega tisočletja v Novem mestu. Ker so se starši preselili v Maribor in jaz seveda z njimi, sem tam opravil osnovno šolo in tudi srednjo šolo. Na Fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru sem v letu 1995 diplomiral. Diplomsko delo z naslovom Računanje dinamičnih lastnosti asinhronskega motorja sem opravil pri prof. dr. Božidarju Hriberniku. Zaposlil sem se v Mariboru, kjer tudi živim.

Kako je bilo z zaposlitvami?

Kot pripravnik sem začel v Elektro Maribor d. d. v projektivi in kmalu postal samostojni projektant srednje- in nizkonapetostnih elementov distribucijskega omrežja. Zanimivo delo, ki so mi ga omogočili strokovno razgledani in dobrosrčni sodelavci. Rečem lahko, da je bila kar sreča začeti svojo poklicno pot v takem okolju. Področje priključevanja tako odjemalcev kot proizvajalcev je bilo in je tudi sedaj glavna tematika, ki včasih povzroča tudi glavobole, ker je postopek priključitve z vidika prihodnjega uporabnika omrežja vedno prepočasen. Vemo, da so trenutne karakteristike omrežja tiste, ki v zadnjem času največkrat omejujejo priključevanje novih uporabnikov. Samo priključitev novega uporabnika bi glede prenosne zmogljivosti omrežja v veliko primerih še lahko izvedli, vendar je treba ob tem upoštevati tudi kakovost napetosti, ki jo mora upravljalec distribucijskega omrežja zagotavljati z obratovanjem omrežja. Zamislite si uporabnika sistema, ki bi si v svoji hiši omislil ogrevanje s toplotno črpalko, pa mu nizkonapetostno omrežje zaradi na primer prenizke napetosti na merilnem mestu tega ne bi omogočalo, če pri izdaji soglasja za priključitev vsega navedenega ne bi upoštevali. Na vse to je treba biti pozoren in vse uporabnike glede na stanje omrežja obravnavati enako.

Leta 2007 sem se zaposlil v družbi SODO d. o. o. (Sistemski operater distribucijskega omrežja), kjer se kot inženir za soglasja in pogodbe ukvarjam s področjem priključevanja in obratovanja. Bil sem tudi koordinator pri pripravi Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije v letu 2007, nato pa tudi SONDO (Sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja) v letu 2011 in SONDSEE v letu 2021.

Ali je bilo res, da so bili na vasi glavni »fajmošter, učitelj in rajonski«?

Kar se prvih dveh tiče, verjetno velja še danes. Sam sem o tem poslušal svoje sodelavce s terena na začetku svoje poklicne poti, ker sem še premlad, da bi to sam doživel. Za rajonskega (sedaj ga marsikje po distribuciji imenujejo tudi nadzorni monter na nadzorništvu) je morda veljalo, da je bil glavni takrat, ko se je izvajala elektrifikacija mest in tudi vasi. Normalno je bilo, da so vsi želeli imeti električni priključek, omrežje, a vodi in kabli niso bili povsod položeni in ustrezno dimenzionirani. Danes je to drugače. Delo rajonskega je sicer v osnovi enako, počasi pa se kot pomoč pri delu uvajajo razne aplikacije, ki izvajanje posameznih postopkov delajo učinkovitejše. Ob tem se srečuje z vedno bolj osveščenimi uporabniki omrežja, ki se zavedajo svojih pravic, in jim skupaj s podjetjem, kjer je zaposlen, poskuša izpolnjevati njihova pričakovanja.

Uredba Komisije EU 2016/631 RfG (Uredba Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje) je izšla v letu 2016. Zahteve so se začele uporabljati po treh letih. Kje so vzroki za tako zakasnitev?

Glavni razlog za zakasnitev je bil dolgotrajen postopek sprejema SONDSEE, ki te zahteve ustrezno uvaja. Sedaj je ta dokument objavljen (Uradni list RS, št. 7/21), uporabljati pa se je začel 1. marca 2021. Glavne novosti so:

  • podana je pravna podlaga za izvajanje storitev prožnosti na distribucijskem sistemu. Podrobnejša navodila za izvajanje bodo še pripravljena;
  • za področje priključevanja je uporaba posameznih priključnih shem, ki so se skladno z do sedaj veljavnimi SONDO uporabljale samo za proizvodne naprave, razširjena tudi na končne odjemalce;
  • skladno z Uredbo Komisije EU 2016/631 o zahtevah za generatorje je prenovljen postopek priključevanja proizvodnih naprav, hranilnikov in drugih naprav, ki oddajajo električno energijo;
  • za učinkovito delovanje vseh vrst trgov (dobava električne energije, sistemske storitve, druge energetske storitve  …) je skladno z modelom Ebix (Evropsko združenje za izmenjavo standardiziranih in harmoniziranih poslovnih informacij na področju energetike) izvedena delitev obstoječega registra merilnih mest na dve entiteti, in sicer na fizično entiteto – merilno mesto (register merilnih mest) in administrativno entiteto – merilno točko (register merilnih točk). Izvedba te delitve je predvidena najpozneje leto dni po začetku uporabe SONDSEE;
  • posodobljen je postopek menjave dobavitelja, kjer je rok za izvedbo največ 21 dni od dneva vložitve zahteve za menjavo;
  • posodobljeni so:
  • postopek odklopa po predhodnem obvestilu,
  • postopek zasilne oskrbe,
  • postopek nujne oskrbe,

Katere so glavne nove zahteve za proizvodne naprave po Uredbi Komisije EU o RfG?

Evropska unija je z odpiranjem trga z električno energijo ugotovila, da ob odpiranju trga z električno energijo potrebuje tudi skupna pravila za obratovanje evropskega elektroenergetskega omrežja. Na tej podlagi je Evropsko združenje prenosnih operaterjev pripravilo več evropskih kodeksov (pravil), ki so bili v letih 2016 in 2017 v evropski pravni red vpeljani z več uredbami Komisije EU. Ena od takšnih je tudi Uredba o RfG, ki z izpolnjevanjem zahtev po vsej Evropi načeloma zagotavlja enake postopke za proizvodne naprave glede obratovanja in odzivanja v morebitnih kriznih stanjih. Če je do sedaj veljalo, da je lastnik proizvodne naprave moral za njeno priključitev izpolnjevati zahteve glede ločilnega mesta oziroma nastavitev zaščit, karakteristike jalove moči in samega merilnega mesta, pa se s to uredbo od proizvodnih naprav glede na njihovo velikost zahtevajo izpolnjevanje karakteristike delovne moči, stabilno delovanje v predpisanih frekvenčnih stanjih, izpolnjevanje zahtev glede zaščitnih shem, robustnost ob morebitnih motnjah v omrežju, sposobnost zagotavljanja jalove moči in ustrezna izmenjava obratovalnih podatkov. Skladnost svoje proizvodne naprave z navedenimi zahtevami bo lastnik moral dokazati z ustreznimi meritvami in certifikati pred priklopom in zagotavljati njihovo izpolnjevanje v celotni življenjski dobi proizvodne naprave.

V SONDSEE sem zasledil, da je govora o smerni zaščiti za uporabnike sistema. Kaj to v praksi pomeni in kako se ta zaščita nastavlja?

Celoten intervju je objavljen tudi v Elektrotehniški reviji številka 1/2021

Intervju pripravil: Ervin Seršen

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

SAMOOSKRBA z električno energijo – nova zakonodaja in tehnične zahteve – Nova Uredba, Pravilnik o tehničnih zahtevah, novi Zakon o oskrbi z električno energijo, nova Tehnična smernica ter nova Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte

POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov – Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo!

Obvezna postavitev ePOLNILNIC za električna vozila pri gradnji in prenovi stavb v skladu z novim Zakonom o učinkoviti rabi energije – Vse o načrtovanju, postavitvi, varnem delovanju, vzdrževanju elektro polnilnih postaj in o dinamičnem polnjenju električnih vozil | Poslovne in večstanovanjske stavbe

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €