Aktualno reševanje izzivov evropske in slovenske standardizacije

Evropska standardizacija je bila na področju vzpostavitve enotnega trga Evropske unije zgodba o uspehu, vendar strateški pomen standardov nima več zadostne prepoznavnosti, zaradi česar Evropska unija izgublja vodilno vlogo pri določanju standardov. Na področju informacijskih tehnologij in storitev so že pred desetletji vodilno vlogo prevzele ZDA, sedaj pa se na različnih področjih vse bolj čuti močan vpliv Kitajske, ki se je z veliko viri in ambicioznimi načrti lotila sodelovanja v globalni standardizaciji. WTO spodbuja sodelovanje in vidi standardizacijo kot orodje za zmanjševanje ovir pri trgovanju. Če so bile nekoč države zainteresirane za delovanje trga in smo imeli močne nacionalne standarde, pa je danes v globalni dobaviteljski verigi naloga vsakega poddobavitelja (ne glede na državo), da s sodelovanjem v globalni standardizaciji prispeva dobre prakse (standarde) za zniževanje stroškov in ovir ter tako ustrezno prispeva svoj standardizacijski delež v dobaviteljski verigi.

Evropa se danes čuti konkurenčno ogrožena, ker nima več vodilne vloge pri določanju standardov, in mora narediti preboj, katerega cilj je uresničevanje industrijske strategije Evropske unije in potrebuje standarde za:

• premostitev trenutnih ovir v zvezi s proizvodnjo cepiv in zdravil proti COVID-19,
• standarde za podporo recikliranja kritičnih surovin,
• podporo uvajanju vrednostne verige čistega vodika,
• podporo cementu z nizkimi emisijami ogljika, ki ima znatne možnosti za prihranek emisij,
• potrjevanje čipov v smislu varnosti, avtentičnosti in zanesljivosti,
• večjo interoperabilnost, souporabo in ponovno uporabo podatkov v podporo skupnim evropskim podatkovnim prostorom.

Evropski standardi kot temelj enotnega trga Evropske unije so v preteklosti prinesli velike koristi podjetjem in potrošnikom, saj so poskrbeli za enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu za podjetja in povečali zaupanje potrošnikov. Posebno mesto zavzemajo harmonizirani standardi (več kakor 3600 jih je) kot vrh različnih standardizacijskih dokumentov, ki so pripravljeni po naročilu Evropske komisije v podporo zakonodaji Evropske unije in ki podjetjem omogočajo dokazati skladnost s pravom Unije.

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2022

Avtor:
mag. Alojz Hudobivnik

Ne spreglejte pa tudi strokovne predstavitve:

NOVA PRAVILNIKA in TEHNIČNI SMERNICI za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele – Vse na enem mestu