Kako priključiti toplotno črpalko za ogrevanje prostorov na električno omrežje

Začelo se je s tem, kako priključiti toplotno črpalko za ogrevanje v stanovanjski hiši, zgrajeni pred 40 leti. Električna inštalacija je še iz tistih časov, ponudniki toplotnih črpalk pa zagotavljajo, da ni nobenih težav, ker se v Sloveniji izdelane toplotne črpalke prodajajo tudi v tujini in ni nobenih reklamacij.

V dosegljivih navodilih na spletu za toplotne črpalke smo prebrali, da mora priključitev izvesti strokovno usposobljena oseba. Če to pogledamo malo podrobneje, ugotovimo, da navodila za uporabo pripravljajo proizvajalci toplotnih črpalk. V navodilu so tudi zahteve za električno omrežje, za katerega skrbi elektrodistributer, vmes je električna inštalacija s pravili, določenimi v tehnični smernici za nizkonapetostne inštalacije in tam citiranih standardih.

V nadaljevanju je napisanih nekaj stališč, ki izhajajo iz našega pogleda na priključitev toplotne črpalke za ogrevanje prostorov – smo namreč iz iste stroke.

Glavni namen prispevka je opozoriti na to, kako priključiti toplotno črpalko na električno omrežje. Kaj in kako se preskuša toplotna črpalka, je opisano v diplomski nalogi [1]. Zahteva v standardu SIST EN 60335-1 in SIST EN 60335-40 v točki 7.12.1 pravi, da če so potrebni podrobni opisi za inštalacijo ali vzdrževanje, morajo biti opisani v navodilih. Priključitev je opisana v navodilih za montažo, ki jih izda proizvajalec in so namenjena izvajalcem za postavitev toplotnih črpalk na terenu (inštalaterjem), s tem da je treba upoštevati še nacionalne posebnosti v predpisih.

Splošno

Izhajali smo iz tega, da se lahko na trg dajejo samo toplotne črpalke, ki so ustrezno označene ter izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve po Pravilniku o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, in zahteve glede elektromagnetne združljivosti po Pravilniku o elektromagnetni združljivosti. Če ima toplotna črpalka vgrajen modul za brezžično komunikacijo, pa mora izpolnjevati še bistvene zahteve po Pravilniku o radijski opremi. Kako priti do varnih proizvodov na trgu, pa je zanimiva pot. Pri tem igra pomembno vlogo tudi priključitev na električno omrežje, kjer ponudniki toplotnih črpalk v navodila za uporabo in montažo napišejo samo: »Priključitev naj opravi strokovno usposobljena oseba!« V garanciji so zapisani tudi določeni podatki, s katerimi proizvajalci omejujejo garancijo.

Prebiti se je treba skozi množico predpisov, ustreznih standardov in navodil za uporabo. To, da morajo biti proizvodi varni, mora poskrbeti proizvajalec, da je varen proizvod priključen na električno omrežje, pa mora poskrbeti proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni inštalater ali pa tudi strokovno usposobljena oseba.

Na toplotni črpalki ali na tablici s podatki so poleg imena proizvajalca navedeni še blagovna ali trgovska znamka, oznake (CE, prečrtan smetnjak itd.) ter drugi predpisani podatki, ki so zahtevani po pravilniku oziroma harmoniziranih standardih, ki podpirajo ta pravilnik. Z oznako CE, ki jo namesti proizvajalec, le-ta ustvari domnevo o skladnosti in pomeni, da se toplotna črpalka lahko trži brez omejitev na evropskem trgu.

Če je na napisni tablici toplotne črpalke poleg oznake CE še kakšen drug certifikacijski znak, na primer VDE, ÖVE ali SIQ – ta znak je zaščiten in pomeni, da je toplotno črpalko preskusila tretja stranka, ki izda pisno zagotovilo, da je proizvod v skladu z zahtevami v direktivah (v Sloveniji so direktive za elektro področje implementirane v obliki pravilnikov) oziroma harmoniziranih standardih. Ti znaki se lahko uporabijo na podlagi licence, ki jo sklene proizvajalec toplotne črpalke s tretjo stranko.

Poudariti je treba, da je uporaba standardov na elektro področju prostovoljna. Ne glede na to pa proizvajalci v postopkih dokazovanja skladnosti uporabljajo harmonizirane standarde (če so le na voljo), saj z njihovo pomočjo dokažejo skladnost proizvoda poenoteno, z vnaprej določenimi metodami in načini. V zakonu ali predpisu je navadno napisano »s katero se ustvarja domneva«, da je določba v zakonu izpolnjena. V pravniškem jeziku to pomeni »zadosten dokaz/prima facie« [2] skladnosti s tehničnimi zahtevami zakona. Ta povezava je bila formalizirana v letu 1985 pod imenom »novi pristop (New Approach) in je privedla do številnih direktiv, ki so se prenesle v nacionalno zakonodajo in s tem omogočile prosti pretok blaga. Na področju elektro stroke so direktive novega pristopa (LVD, EMC in RED) stopile v veljavo v letu 2016, v slovenski pravni red pa prenesene v obliki pravilnikov.

Harmonizirani standardi

Definicija za harmoniziran standard izhaja iz Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. To je standard, ki ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov z vsemi spremembami na podlagi predloga, ki ga je pripravila Komisija v skladu s 6. členom te direktive. Ti standardi se uporabljajo pri ugotavljanju skladnosti in so namenjeni kot podpora direktivam oziroma v slovenski pravni red prenesenim pravilnikom. V pravilnikih piše, da je seznam harmoniziranih standardov dostopen na spletnih straneh ministrstev, vendar je za vse direktive brezplačno dosegljiv na spletnih straneh Slovenskega inštituta za standardizacijo (http://henweb.sist.si/#/app/directives).

Zakoni in predpisi, ki jih mora upoštevati proizvajalec toplotnih črpalk

→ Članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2020

Avtorja:
Marko Frece in mag. Borut Glavnik