Elektrostatične naelektritve nastanejo na več načinov in so na mnogih področjih v glavnem moteče in nezaželene, v eksplozijsko ogroženih prostorih pa lahko tudi zelo nevarne. S stališča protieksplozijske zaščite so nevarne predvsem hitre razelektritve, saj sproščena energija lahko preseže najmanjšo vžigno energijo eksplozivnih zmesi.
Ukrepi za odpravo in omejitve nevarnosti in posledičnih tveganj zaradi elektrostatičnih naelektritev na povsem nenevarno stopnjo so velikokrat iz praktičnih in ekonomskih razlogov nesprejemljivi. Če so dopuščeni procesi z elektrostatičnimi naelektritvami, ki so potencialno nevarne, je treba ob tem dosledno izvajati vse potrebne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nevarne razelektritve.
Najpomembnejši ukrep pred nevarnostmi elektrostatičnih razelektritev je dosledna in zanesljiva ozemljitev vseh prevodnikov, tudi tla morajo biti v eksplozijsko ogroženih prostorih prevodna. Izogibati se moramo uporabi neprevodnih materialov. Če je le mogoče, je treba uporabljati vsaj disipativne umetne materiale. V primeru uporabe izolatorjev je treba upoštevati omejitve glede največje dovoljene površine.
Razelektritev skozi človeško telo lahko povzroči električni udar, ki je le redko neposredno nevaren. Od ostalih oblik električnega udara se razlikuje predvsem po razmero kratkem trajanju. Mejne vrednosti so podane kot mejne vrednosti električne energije.
Elektrostatični pojavi so povezani z izolatorji in električno izoliranimi prevodniki. Izraza »izolator« in »izoliran« se nanašata na naboj, ki je v izolatorjih težko gibljiv oziroma statičen, v izoliranem prevodniku se še vedno lahko hitro giblje, vendar je v njem ujet.
Pod določenimi pogoji se tudi v makroskopskem svetu pojavijo materiali oziroma predmeti, ki navzven niso nevtralni, ker ni več ravnovesja med obema vrstama naboja. Do tega navadno pride, ko relativno majhen delež elektronov steče z enega predmeta na drugega. Predmet s primanjkljajem negativnega naboja postane pozitivno naelektren, nasprotno je predmet z viškom elektronov negativno nabit. Med predmetoma nastane elektrostatično polje. Ob procesu naelektritve se v sistemu nakopiči elektrostatična energija, ki se ob razelektritvi sprosti. Sproščena energija lahko preseže najmanjšo vžigno energijo eksplozivnih zmesi. Če naelektritve z raznimi ukrepi ne moremo povsem preprečiti, moramo vsaj doseči pogoje, v katerih razelektritev ne more vžgati eksplozivnih zmesi.
Elektrostatika je tudi na drugih področjih v glavnem moteča in nezaželena, včasih tudi nevarna. Omenimo na primer:
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2025
Avtor:
mag. Ivan Božič
Ne spreglejte strokovnih predstavitev:
Protieksplozijska zaščita – osnovno usposabljanje | Usposabljanje za varno delo v eksplozijsko ogroženih prostorih in preverjanje usposobljenosti
Obvladovanje ELEKTROSTATIKE v delovnem okolju | V proizvodnji elektronike kot ESD zaščita, v »EX« področjih, tam, kjer so v prostorih in na izdelkih zahteve po tehnični čistoči, v čistih sobah, v prostorih, kjer potekajo dela s prašnimi materiali in tudi v dejavnostih kot so medicina, optika, finomehanika, telekomunikacije, v dejavnostih kjer se predelujejo termoplasti, plastični izdelki, …
Strokovni varnostni pregled delovne opreme, strojev in naprav | Zakonodajne zahteve, standardi in periodika
Obratovanje in vzdrževanje električnih inštalacij in postrojev – v skladu s predpisi in slovenskim standardom SIST EN-50110 | Obveznosti delodajalca in delojemalca za varno delo na električnih inštalacijah in postrojih ter obvezni INTERNI PRAVILNIKI
DELO POD NAPETOSTJO – uspešno izvajanje v praksi | Pridružite se vi ali vaši sodelavci že več kot 500 usposobljenim za delo pod napetostjo (DPN)
Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita | Novi Pravilnik in Tehnična smernica
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
