Zaradi zmanjševanja uporabe fosilnih goriv je proizvodnja električne energije v obliki obnovljivih virov energije (OVE), kot je sončna energija, vse večja. Tako je v Sloveniji do konca leta 2024 delovalo in bilo na omrežje priključenih že več kot 65 tisoč sončnih elektrarn. Število sončnih elektrarn je najbolj poraslo v zadnjih treh letih, predvsem za samooskrbo. Število samooskrbnih sončnih elektrarn znaša več kot 90 odstotkov vseh sončnih elektrarn.
Če na eni strani z vsakoletnim povečevanjem števila sončnih elektrarn uspešno sledimo ciljem na področju obnovljivih virov energije Evropske unije, pa na drugi strani tako veliko število na novo postavljenih sončnih elektrarn predstavlja za požarno varnost tudi določeno tveganje. Kljub Zakonu o varstvu pred požarom in njegovim podzakonskim aktom ter Smernici o požarni varnosti sončnih elektrarn – SZPV 512 se kažejo pomanjkljivosti glede požarne varnosti in možnosti za nastanek požara po gradnji oziroma namestitvi sončnih elektrarn. Te pomanjkljivosti so predvsem:
- neustrezno usposobljeno osebje za gradnjo oziroma namestitev fotonapetostnih elementov,
- neustrezno izbrani, postavljeni ali dimenzionirani kabli (npr. polaganje kablov preko ostrih robov, nezaščitenost kablov zaradi vremenskih vplivov, vplivov okolja in živali …),
- pomanjkljivosti pri spajanju fotonapetostnih elementov (npr. spajanje z različnimi konektorji oziroma slaba pritrditev v kabelskih sponkah),
- neustrezno postavljeni fotonapetostni sistemi, ki ob nastanku požara vplivajo na hitro razširitev oziroma nastanek škodljivih produktov, predvsem v zaprtih prostorih, in
- samo vzdrževanje sončnih elektrarn.
Analiza na svetovni ravni je pokazala, da je letna stopnja požarov približno 29 požarov na GW proizvodne zmogljivosti fotonapetostnih sistemov. Ta številka pa se bo verjetno spreminjala, saj se bodo s časom pokazale napake na sistemih.
Koliko je v Sloveniji požarov na sončnih elektrarnah, ni znano. Zbiranje podatkov o požarih v okviru Uprave za zaščito in reševanje je pomanjkljivo oziroma neustrezno, medtem ko podatkov od policije ni mogoče dobiti.
Požari in gašenje sončnih elektrarn predstavljajo za gasilce v Sloveniji izziv. Največji izzivi pri gašenju so:
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2025
Avtor:
Tomaž Ažbe
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN | Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije
Izredne situacije | Preventiva, ukrepanje in obvladovanje tveganj v podjetjih oz. organizacijah in okolju | Izdelajte načrt za hitri odziv in sprejemanje pravih odločitev ob izrednih dogodkih, nesrečah, naravni ujmi, kriznih situacijah, …
Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita | Novi Pravilnik in Tehnična smernica
PRAVILNIKI, STANDARDI in TEHNIČNE SMERNICE za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele | Vse na enem mestu
POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov | Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev | Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
