Ob jubilejnem 50. prispevku o radijskih tehnologijah prihodnosti sem začel s predstavljanjem tehnologij, ki so bile razvite v zadnjih nekaj letih in se vse bolj uveljavljajo. Hiter razvoj koncepta interneta stvari (IoT), ki omogoča povezovanje fizičnih naprav in objektov v svetu prek interneta ter računalništva v oblaku, je zahteval tudi ustrezno komunikacijsko podporo. Podatki, ki jih zbirajo naprave IoT, se pogosto pošiljajo v oblak (cloud), kjer se obdelujejo, shranjujejo in analizirajo. To omogoča centralizirano upravljanje in dostop do podatkov. V predhodnih dveh prispevkih sem predstavil tehnologije Wi-Fi HaLow, LoRa in LoRaWAN. Današnji članek je namenjen predstavitvi tehnologij Narrowband IoT, LTE CAT M-1, LTE-NB, SigFox, ZigBee in ZigBeeNAN. Prihodnjič pa bodo predstavljene še tehnologije BLE 5, Wi-SUN, Z-Wawe, WirelessHART, MIOTY, CSRmesh, Dash7, Ingenu RPMA, razlike med njimi ter njihova uporabnost.
Omrežja za milijarde povezanih naprav IoT
Napovedi so resnično smele. Strokovnjaki predvidevajo, da bo do leta 2025 delovalo več kot 75 milijard pametnih naprav, zato bo treba zgraditi omrežje, ki bo podpiralo vključitev vseh predvidenih naprav. Tolikšno število preprostih, a pametnih naprav, ki bodo sočasno povezane v internet, bo potrebovalo namensko omrežje. A prvi pogoj, da se sploh lahko lotimo razvoja in preizkušanja raznovrstnih idej, je vedeti, kaj narediti s takšnim obsegom naprav interneta stvari. Katero omrežje bo to oziroma ali bo to nizkoenergijsko razvejano omrežje (LPWAN), LTE-M ali kaj tretjega, je danes še prezgodaj govoriti, jasno pa je, da bodo celična mobilna omrežja osnova. Zatorej ni nič pretresljivega, da operaterji v svoja omrežja uvajajo tehnologijo NB-IoT, saj jo je relativno preprosto uvesti. V najboljšem primeru mora operater nadgraditi in podrobno preizkusiti programsko opremo in sistem, preden ga preda v delovanje. Od tu tudi razkorak od prve omembe pa do celotne nadgradnje omrežja. Tem trendom se je priključil tudi Telekom Slovenije. Tudi drugi operaterji so oznanili, da bodo tudi oni svoje omrežje prej ali slej ustrezno nadgradili.
Obstaja več vrst osnovnih brezžičnih omrežij:
- brezžična širokopasovna omrežja (WWAN), ki uporabljajo radijske valove, vendar matično omrežje uporablja žice. Signali se prenašajo na eno ali več brezžičnih dostopnih točk, kjer se brezžični uporabnik lahko poveže z žičnim omrežjem,
- brezžično osebno omrežje (WPAN), ki kot omrežje kratkega dosega (običajni domet do 10 m) sloni na uporabi tehnologije Bluetooth. Povezuje združljive naprave, kot so telefoni in bazne postaje Bluetooth v bližini osrednje lokacije,
- brezžično lokalno omrežje (WLAN), ki nastane kot posledica signalov mobilnih telefonov, ki jih ponujajo ponudniki mobilnih storitev.
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2024
Avtor:
Drago Majcen
Ne spreglejte strokovnih predstavitev:
AI mehanizmi in vodenje projektov digitalizacije | Učinkovit in organiziran pristop | Odgovori na pasti in izzive
Specifikacija zahtev za programsko opremo – od ideje do opisa | Pravi način prenosa ideje o delovanju računalniške aplikacije od naročnika ali analitika k načrtovalcem in razvijalcem programskih rešitev

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €