Slovenščina v strokovnem tehničnem besedju

Moj moto je in ostaja in ga bom vedno ponavljal izrek mojega profesorja slovenščine dr. Jožeta Mahniča:

»Vrhunski strokovnjak, ki ne obvlada jezika, je klavrn paradoks.«

Žal moram to reči tudi za številne slovenske slaviste, kar prikazujem v nadaljevanju.

Tehnika:

• preko omrežja -> po omrežju

Danes je »moderno« vse delati preko, vendar imamo v slovenščini skoraj pozabljen izraz »čez« -> imamo čezmejno sodelovanje, čezmerne napore; govorimo po omrežju in ne čez omrežje, signal pošiljamo po omrežju, ozemljitveni tok teče po ozemljilu ali skozi ozemljilo – ne prek ozemljila.

• glasovna pošta -> govorna pošta

Če vsaj malo poznamo fiziko, vemo, da je »zvok« tisto, kar sliši, zaznava človeško uho kot zgoščine in razredčine zraka; »glas« je zvok, ki ga tvorijo človekove glasilke; »govor« pa  smiselno, pomensko oblikovan glas, besede à zato imamo govorno pošto, govorni predal, govorno usmerjanje (GPS), govorno sporočanje.

• izvršen (izvršno veće) -> izvršilen

Iz glagola izvršiti se po slovenski slovnici tvori samostalnik -> izvršilen (EZS ima izvršilni odbor, tudi NSi ima izvršilni odbor.

• izgradnja -> graditev – snovanje, gradnja, obratovanje, vzdrževanje
• tipski preskus -> preskus tipa – angleški »type test” (nem. »Typenprüfung“, fr. »essai du type ») ni tipski (tipiziran) preskus
• polnilna baterija (rechargeable) -> polnljiva baterija – to je osnovna, bistvena lastnost baterije, da jo je mogoče ponovno napolniti (polnljiva) in ne posledična uporaba, npr. za polnjenje mobilnega telefona
• klic v sili (emergency call) -> nujni klic

Analogija z medicino: emergency first aid service, emergency medical treatment – nujna medicinska pomoč, NMP; zasilna razsvetljava (emergency lightning) -> nujna razsvetljava; žal tukaj še prevladuje popolnoma napačen izraz »zasilna« razsvetljava: zasilno je nekaj, kar za silo, kar le delno ustreza – razsvetljava mora biti pa trdna, neporušna …

• mreža (network) -> omrežje

Mreža je naprava iz prepletenih vrvi, žic, namenjena za vrtno ograjo, za trg, lovljenje rib … omrežje pa je smiselna povezava točk: šolsko omrežje, telefonsko omrežje, podatkovno omrežje …

• nazivna vrednost (angl. nominal value; fr. valeur nominale; nem. Nennwert)

Z nazivnimi vrednostmi se električni elementi zasnujejo, razvijajo, izdelujejo, na končnih izdelkih, napravah pa so ploščice z naznačenimi vrednostmi (angl. rated value; fr. valeur assignée; nem. Bemessungswert), navadno manjšimi od nazivnih vrednosti.

Splošno – slovenščina (leposlovje)

V zadnjem času je postalo moderno »naslavljanje« – npr. naš minister vse naslavlja, drugega ne pozna. To je čisti kalk, dobeseden prevod ameriškega »addressing« – vendar pomeni »naslavljanje« v slovenščini pisanje naslovov ali naslavljanje oseb z njihovim naslovom (tituliranje!), npr. gospa učiteljica, gospod doktor itd. Ali bomo sedaj govorili: spoštovani problem, gospod bančni konto, gospa napaka? Napake, problemi se obravnavajo.

• Zlasti pravniki, za njimi pa še drugi, vsiljujejo frazo »v kolikor«, namesto lepe slovenske besede -> če; podobno se povsod vsiljuje »rok«: v roku treh dni namesto »v treh dneh« ipd.
• Na veliko se pojavlja neprimerna fraza »s strani«. Govorci menijo, da se bo slišalo bolj pametno, če bodo rekli: narejeno bo s strani proizvajalca, namesto da bi lepo rekli, da bo to naredil proizvajalec, navodila s strani proizvajalca à navodila proizvajalca, proizvajalčeva navodila.
• Koriščenje -> poraba, uporaba, črpanje; koristimo nekomu, ne pa kaj, nimamo koristnika, temveč uporabnika
• Rokovanje -> ravnanje: rokujemo se z nekom, ki mu podamo roko, z napravo, orožjem pa ravnamo
• na osnovi -> na podlagi; osnova je temelj, podstavek za spomenik, pri sklicevanju na predpise, zakone ipd. pa se uporablja »podlaga«: na podlagi 13. člena, na podlagi predpisa …, na podlagi standarda …
• Pravilne povezave: odpornosti proti, občutljivost za, zaščita pred
• In še: če ne poznamo tujk, jih raje ne uporabljajmo: ko še ministrica izjavi, da so našli najbolj optimalno rešitev, vendar slednje pomeni najbolj, najboljši. To pomeni, da predhodna rešitev ni bila najboljša. Izraz izhaja iz latinske podlage: -> bonus/dober-melior/boljši-optimus/najboljši

Slavisti, prosim, branite slovenščino, kolikor se da. Uvajanje novih besed, do sedaj nepoznanih, vendar »s tresočo« roko.

Avtor:
Jože Unk