Ljubljana, 4. februar 2021 – Slovenska podjetja nujno potrebuje dolgoročne, strateško zastavljene ukrepe za takšen razvoj, ki bo Sloveniji omogočil uspešno odgovoriti na sodobne gospodarske in družbene izzive, Vlada Republike Slovenije pa naj tem potrebam gospodarstvenikov prisluhne bolj kot do sedaj. Takšno je osrednje sporočilo današnjega posveta GZS-Zbornice elektronske in elektroindustrije, na katerem so se udeleženci iz ene najbolj propulzivnih panog slovenskega gospodarstva spraševali o razvojni naravnanosti protikriznih ukrepov.
Kot je uvodoma povedala izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že v času prvega vala epidemije oblikovala predlog za nov zagon gospodarstva »Slovenija 5.0«. Poudarila je, da je GZS v svojih predlogih Vladi zato že nekajkrat izpostavila potrebo po dopolnitvi interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije s t. i. razvojnim paketom, ki bi vključeval subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, (so)financiranje razvojno-inovacijskih projektov ter krepitve razvojnih oddelkov v podjetjih.
Ob tem je dodala, da so prav skupna prizadevanja gospodarstva in razvojno-raziskovalno-izobraževalne sfere za povečanje sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, inovacijam, podjetništvu, digitalizaciji in prehodu v krožno gospodarstvo in družbo, spodbudila sklenitev Razvojnega zavezništva za vzdržen razvoj Slovenije. Podpisniki so v skupnem dokumentu z vrsto konkretnih predlogov Vlado pozvali k odločnejši podpori raziskav in razvoja ter digitalizacije v Sloveniji.
Med konkretnimi projekti GZS je Vesna Nahtigal izpostavila še oblikovanje Investicijske platforme 5.0 za nabor predlogov bodočih investicij, v sklopu katerega so regijske gospodarske zbornice že pričele z zbiranjem investicijskih namer slovenskega gospodarstva. Na platformi je 185 podjetij predstavilo 288 investicij v vrednosti več kot 2,6 mia €. Podjetja imajo pripravljene projekte za takojšnjo realizacijo investicij (ready to go) v vrednosti 756 mio €. Investicije so usmerjene v nove tehnologije, nova delovna mesta, nove produkte, digitalno transformacijo, krepitev zelene EU ter zavezi za krožno gospodarstvo.
Med izhodišči za današnji posvet je omenila tudi članek dr. Momirja Mraka in dr. Petra Wostnerja, ki je izšel v Delu avgusta lani. V njem sta avtorja poudarila, da ključno vprašanje ni, kakšna vlaganja potrebujemo, ampak katera potrebujemo takoj, katera pa lahko vsaj za nekaj časa odložimo.
V nadaljevanju dogodka so svoje poglede na (ne)razvojno naravnanost protikriznih ukrepov podali štirje vabljeni govorci. Miha Bobič (Danfoss Trata) je menil, da so bili številni ukrepi prve pomoči gospodarstvu potrebni in uspešnejši kot v nekaterih drugih zahodnoevropskih državah, ob tem pa izpostavil nujnost dolgoročnega razmišljanja tako o prihodnji izobrazbeni strukturi kot o strukturi gospodarstva v Slovenij; za nas kot del EU mora biti zelena preobrazba pri tem ključna usmeritev.
Gregor Kocjančič (Amplituda) je poudaril, da Slovenija potrebuje sistemske rešitve in sistemske ukrepe, usmerjene v razvoj. Dodal je še, da zlasti za manjša podjetja spodbude v obliki razpisov niso vedno najboljše; njihovo spremljanje namreč zahteva veliko dela in sredstev, dogaja pa se celo, da podjetja projekte prilagajajo razpisom namesto potrebam trga.
Po besedah Klemna Šešoka (Iskra) je prava pot za uspešno Slovenijo prihodnosti rast dodane vrednosti na zaposlenega. Vsako podjetje, ki cilja GZS oziroma razvojnega partnerstva – do leta 2025 dvigniti dodano vrednost na zaposlenega s sedanjih 42.000 na 60.000 evrov – še ne dosega, si ga mora prizadevati doseči čim prej. V ta cilj pa je potrebno usmeriti usklajeno delovanje države, razvojnih agencij, gospodarskih združenj in zbornic, podjetij in sindikatov. Opozoril je še, da je velik problem Slovenije pomanjkanje volje za sodelovanje, da pa mora Vlada potrebam gospodarstva, ki presegajo gašenje epidemiološkega požara, vendarle prisluhniti bolj kot do sedaj.
Kot je poudaril dr. Peter Wostner (UMAR), bo ob sedanji »delitvi kart na novo« prišlo do diferenciacije na globalni ravni, uspešni pa bodo tisti, ki bodo vlagali v pametno, digitalno in krožno gospodarstvo in družbo v smislu novih poslovnih modelov, produktov, storitvizacije,… Slovenija bi morala za doseganje ključnih vsebinskih prioritet EU nameniti več kot do sedaj, okvirno 44 odstotkov vseh nepovratnih sredstev. Dodal pa je, da bo za mala in srednja podjetja še vedno izjemno pomembna vzpodbuda države za njihovo digitalno transformacijo. Slovenija je po njegovem prepričanju trenutno v dobrem stanju, Vlada pa mora dati jasen signal, da bo povečala vlaganja v raziskave in razvoj in povedati, kako bo ta razvoj v prihodnje spodbujala.
Predstavitvi predlogov in pričakovanj vabljenih govorcev je sledila izmenjava stališč udeležencev, članov GZS-ZEE. Ti so poudarili, da mora biti v slovenskem prostoru gospodarstvo bolj sliš(a)no. Kot so dejali, smo v dobri kondiciji in imamo še vedno kvalitetno podlago za uspešen nadaljnji razvoj, vendar pa od države pričakujejo bolj razvojno usmerjene ukrepe, ki morajo biti v večji meri kot do sedaj namenjeni inovativnim, agilnim in rastočim podjetjem.
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €