V februarju se je zapletlo na Bližnjem vzhodu, tako smo poročali v prejšnjem uvodniku. Povedali smo, da je v vojni Iran z Izraelom in Združenimi državami. Letalske povezave so bile prekinjene in še danes so. Leti se dnevno odpovedujejo, zaradi pomanjkanja goriv.
Politično nisem ravno najbolj seznanjen s Trumpovovo podnebno politiko. Mislim, da si daje en avtogol za drugim. Govori sicer, da želi pomagati ameriškemu gospodarstvu, v resnici pa mu škoduje, ker je njegova politika usmerjena nazaj namesto v prihodnost. To je tudi glavni razlog, zakaj njegova stranka izgublja zadnje volitve (vir: https://www.sonnenseite.com/de/franz-alt/kommentare-interviews/hilft-trump-den-erneuerbaren/). Premogovna politika je bila po drugi svetovni vojni v veliko pomoč gospodarstvu. Če predsednik Trump misli, da je premog tisti, ki bo rešil ameriško gospodarstvo, pozablja, da prihodnost pripada obnovljivim virom, ki so cenejši od premoga, nafte in celo jedrske energije. .
V današnji številki objavljamo zelo zanimiv prispevek Energetski prehod brez iluzij – globalni proces med energijo, kapitalom in geopolitiko. Svetovna gospodarski in finančni sistem sta bila desetletja zgrajena okoli nafte, energetskih tokov in njihove povezave z monetarnim sistemom. Danes se ob globalnih energetskih tokovih vse izraziteje oblikuje nova strateška os, povezana s kritičinimi surovinami in redkimi kovinami, ki postajajo ključne za elektrifikacijo, baterijske sisteme, omrežja in sodobne energetske tehnologije. Prehod poteka v razmerah povečane geopolitične negotovosti, omejitve dobavnih verig, visokih investicijskih potreb ter vse tesnejše povezanosti med energijo, kapitalom, tehnologijo in geopolitiko. Torej, cena nafte je odvisna od marsičesa, zato branje daje precej dobro podlago za razmišljanje.
Zelo zanimiv je članek Rudarjenje kriptovalut pri negativnih cenah električne energije: sistemske koristi in tveganja. Avtorjevo izhodišče je, da prehod na obnovljive vire energije prinaša pomemben izziv, ko nastajajo obdobja, ko je energije več, kot jo sistem lahko porabi. Posledica so zelo nizke cene ali celo negativne cene. Elektroenergetski sistemi nimajo vedno dovolj učinkovitih načinov za izrabo teh presežkov. Rudarjenje kriptovalut, zlasti bitcoina, se v takih razmerah pojavlja kot potencialni fleksibilni odjemalec električne energije. Avtor v članku pove, da del literature to vlogo predstavlja izrazito pozitivno, vendar praksa kaže drugačno sliko. Kratkoročne koristi rudarjenja so realne in potrjene v praksi, vendar ostajajo vezane na konkretnejše tehnične, tržne in regulatorne pogoje.
Kar trije članki v tej številki obravnavajo požarno tveganje na sončnih elektrarnah. Iz tujih izkušenj lahko povzamemo, da se po določenem času obratovanja pojavljajo požari na sončnih elektrarnah. Vzroki so največkrat v slabem načrtovanju požarne varnosti. V enem od člankov je naveden tudi pregled predpisov, tehničnih smernic, podpornih smernic in standardov, ki urejajo požarno varnost sončnih elektrarn, baterijskih hladilnikov električne energije, vetrnih elektrarn, polnilnic za električna vozila, naprav za biomaso, bioplinarn in naprav za proizvodnjo vodika. Članek obravnava pregled ukrepov požarne varnosti, od umeščanja v prostor, pasivnih in aktivnih ukrepov, izbire gasilnih sredstev do vzdrževalnih del. Zanimiv je za projektante, inštalaterje, upravljavce in strokovnjake s področja elektrotehnike.
Slovensko združenje za energetiko (SZE) povezuje podjetja, organizacije, institucije in posameznike strokovnjake, povezane predvsem s termoenergetiko, ustvarja pogoje za izmenjavo strokovnih izkušenj, izobraževanj ter sodeluje s sorodnimi strokami. V maju je organiziralo drugo vseslovensko energetsko konferenco VEK 2026 z naslovom Učinkovit, pravičen in odporen energetski prehod. Proces prinaša nove paradigme, ki niso samo izziv za energetiko, temveč vključujejo vse panoge, sektorje in znanje v naši družbi. Obenem je konferenca opredelila področja, kjer sta nujna povezano delovanje ter nadaljevanje uspešnih praks z izboljšanimi rešitvami in vključevanji novih pristopov. Energetski prehod predstavlja priložnost, ki jo je treba oblikovati skupaj, kar je bilo predstavljeno na konferenci. Uvodna predavanja, razprave na okroglih mizah in kar 64 prispevkov potrjujejo, da energetski prehod v Sloveniji ni več zgolj vprašanje uvajanja novih energetskih tehnologij, temveč predvsem vprašanje dolgoročne preobrazbe energetskega sistema, gospodarstva in družbe. Posebej je bilo poudarjeno, da bodo prihodnji energetski sistemi bistveno bolj povezani, digitalizirani in infrastrukturno zahtevni, povečanje deleža obnovljivih virov energije zahteva obsežen razvoj omrežij, hranilnikov energije, sistemskih storitev in fleksibilnosti, energetska učinkovitost ostaja eden od ključnih razvojnih stebrov prihodnje energetike, uspešnost energetskega prehoda vse bolj določa stabilno regulativno okolje, dolgoročno financiranje in sposobnost strateškega načrtovanja razvoja energetike zagotavljata odpornost energetskih sistemov, krizna pripravljenost in zaščita kritične infrastrukture pa postajata ključni razvojni vprašanji prihodnje energetike.
V juniju je potekala tudi 12. Slovenska fotovoltaična konferenca. Ponudila je vpogled v trende razvoja fotovoltaike, ki je danes ena od ključnih gonilnih sil energetskega prehoda, vendar njen nadaljnji razvoj ni več le vprašanje tehnologije, temveč le vprašanje sistemske integracije, fleksibilnosti in medsektorskega sodelovanja. Letošnja konferenca je obeležila 20 let obstoja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO), 20 let od prve Slovenske fotovoltaične konference ter 20 let delovanja Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko (ETIP-PV). V uvodnem govoru je prof. dr. Marko Topič poudaril, da so sončne elektrarne v letu 2025 globalno proizvedle največ električne energije med vsemi viri, s čimer so prehitele vetrne in jedrske elektrarne. Razloga sta fleksibilnost in najnižja cena, kar je rezultat izjemnega tehnološkega napredka in inovacij na področju fotovoltaike v zadnjih desetletjih. Opozoril je tudi na nov investicijski trend v Sloveniji, kjer se poleg klasične gradnje sončnih elektrarn vse bolj uveljavlja model investiranja v sončne elektrarne s hranilniki, ki temelji na aktivnem trgovanju z električno energijo. Konferenca je pokazala, da energetski prehod ne temelji več zgolj na razvoju posameznih tehnologij, temveč na njihovem povezovanju v enoten, digitalen in prožen energetski sistem. Z razvojem družbe se poraba električne energije povečuje, pri nas zadnji statistični rezultati kažejo, da se poraba zmanjšuje. Vzrok je v tem, da se proizvodnja in poraba za števcem ne evidentirata. Tudi to se bo s časom uredilo.
V današnji številki revije objavljamo tudi druge članke in upamo, da so zanimivi in berljivi.
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
