Blokovne diagrame pametne tovarne s kosovno proizvodnjo z inženirjem poznanimi izrazi smo obravnavali v prejšnjih številkah revije. V tem prispevku bo z blokovnim diagramom prikazan tudi poslovni model in nakazana bo adaptacija četrte industrijske revolucije na stanje slovenske industrije. Njena izvedba je nujna za preživetje vseh nas v globalnem svetu.
Razviti modeli z blokovnimi diagrami vsebujejo poznane podsisteme z inženirjem znanimi izrazi, kar je prvi pogoj za uporabnost v praksi. Tudi poslovni model je smiselno oblikovati z blokovnim diagramom, saj gre za pomembne sestavine istega sistema. Pomembno je, da je sisteme v blokih mogoče kupiti na trgu pri različnih proizvajalcih. Graditi enoten sistem cele proizvodnje z enim proizvajalcem ni mogoče in ne smiselno. Tu ne gre za podsisteme, ki so šele v laboratorijih ali jih sploh še ni. Tako se z digitalizacijo lahko začne takoj. Z razvojem in gradnjo posameznih podsistemov smo se mnogi začeli ukvarjati že pred več kot dvajsetimi leti. Procesna proizvodnja je že zdavnaj skoraj vsa digitalizirana. Ostala je predvsem mehanska strojna kosovna proizvodnja, kjer so marsikje digitalizirali enostavne operacije, kot so na primer pakiranje ali ročne operacije, ostali so pa kompleksni stroji, orodja, linije, celice, ki jih lahko naštudirajo in razumejo samo še redki strojni inženirji. Za četrto revolucijo je ostalo predvsem tisto najkompleksnejše, najbolj interdisciplinarno strojništvo, kar so v tretji revoluciji prelagali za na konec.
Konkurenčnost industrije se skozi vse revolucije gradi na večanju stopnje kompleksnosti in interdisciplinarnosti sistemov, kar je povzročilo nastanek novih znanosti in poklicev, novih sistemov in storitev. Da bi dosegli višjo stopnjo kompleksnosti sistemov v proizvodnji, je treba najprej doseči višjo stopnjo kompleksnosti znanja. Rešitev po navadah iz tretje revolucije – pametno proizvodnjo bomo kupili in ne rabimo novega znanja – tu ni več mogoča. Četrta revolucija se začne in nadaljuje z bistveno več učenja, kot je navada v tretji. Večje kot je podjetje, težje je zgraditi pametno proizvodnjo in več kibernetskega znanja je potrebnega. Tudi uporaba novih sistemov je že tako kompleksna, da ni mogoča brez posebnih znanj, ki jih ni ne v šolah ne v dostopni literaturi. Šole zato ne morejo izšolati kadrov za uporabo novih sistemov in tehnologij. Strokovna izpopolnjevanja in treninge v proizvodnji lahko naredi samo vsako podjetje zase skupaj z dobavitelji opreme, ki pa skrivajo bistvo svojih tehnoloških prednosti. Lasten razvoj treningov in usposabljanj je nujnost za večja podjetja. Periodična dodatna usposabljanja za nadgradnjo in poglabljanje znanja so potreba, ki pa je nikjer še ne izvajajo. Pametno proizvodnjo mora vsak sam ali s pomočjo zunanjih svetovalcev zgraditi znotraj podjetja, vsaka je drugačna, ni je mogoče kupiti narejene. Podjetje potrebuje kritično maso znanja, brez katerega ne bo nikoli prestopilo v četrto revolucijo. A kakšnega znanja?
→ Članek je bil objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2018
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
