prof. dr. Jože Pihler

Na spletni strani: https://ime.feri.um.si/institut/zanimivo/upokojil-se-je-red-prof-dr-jo%C5%BEe-pihler smo zasledili, da se je upokojil red. prof. dr. Jože Pihler. Bil je dolgoletni član in tudi vodja Laboratorija za energetiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na tej spletni strani je zapis, s katerim se strinjamo, da kariera akademika ni samo poklic, ampak tudi način življenja, zato v laboratoriju in tudi mi v reviji upamo, da bo profesor še delil svoje bogate izkušnje na posvetih in v reviji. Kot urednik se ga spomnim, da je večkrat s svojimi diplomanti pripravil zanimive članke in tako začrtal diplomantom strokovno pot. Izkoristili smo to priložnost in mu, kot se v času korone spodobi, na daljavo postavili nekaj vprašanj in dobili zanimive odgovore.

V tem času se lahko vprašamo, ali je to zadnja upokojitev profesorja, ki je začel svojo strokovno pot v industriji. Zakaj tako vprašanje? Iz njegovega življenjepisa vidimo, da je prvih deset let preživel v industriji in se seznanil z vsemi težavami in skrivnostmi, ki se pojavljajo v gospodarstvu. In zna na te težave tudi odgovoriti s sodelovanjem z industrijo.

Gospod Pihler, najprej standardno vprašanje, povejte kaj o sebi.

Po končani Srednji tehniški šoli elektro smeri v Mariboru v letu 1974 sem se vpisal na Visoko tehniško šolo v Mariboru in v letu 1978 tudi diplomiral. Že med študijem me je gospod Bezjak, ki je bil predavatelj, povabil na prakso v Tovarno stikalnih naprav (TSN), kjer sem se po diplomi tudi zaposlil. Štipendije nisem imel, moj kolega Palčec, ki je bil štipendist TSN, mi je priporočil to službo. TSN je bil v istem času izredno dobro stoječe podjetje, organizirano kot DO (delovna organizacija), sestavljena iz DS (delovne skupnosti) in štirih TOZD (temeljnih organizacij združenega dela).

Kaj vse ste opravljali v TSN?

Začel sem kot razvojni konstruktor in raziskovalec elektroenergetskih aparatov. Moja prva naloga je bila uskladitev srednjenapetostnih aparatov s standardi IEC. Kar precej časa sem preživel v preskusnem laboratoriju, v delo katerega me je vpeljal vodja laboratorija inž. Mitja Kos. V tistem času so se začeli pojavljati vakuumski odklopniki in sodeloval sem tudi pri njihovem razvoju. Napredoval sem do vodje razvoja visokonapetostnih aparatov, nato sem bil vodja sektorja kontrole kakovosti, ki je organizacijsko pokrival tudi druge TOZD, lokacijsko razporejene po celotni takratni državi. Zelo zanimivo, včasih tudi precej mučno, je bilo usklajevati (zahtevati) enako raven kakovost izdelkov na ravni celotne DO TSN. Od leta 1986 do 1988 sem opravljal funkcijo direktorja TOZD Elementi in naprave Maribor. V tistem času se je začela precejšnja finančna nedisciplina. Zaradi nečednih poslov bank je bilo treba pridobiti finančna sredstva za tekoče poslovanje pri drugih organizacijah, bilo se je treba tudi drugače organizirati.

V času svojega desetletnega službovanja sem pridobil mnogo koristnih izkušenj od načrtovanja, praktične izdelave do prodaje izdelkov. Že takrat pa sem ugotovil, da so v celotni tej verigi najpomembnejši sodelavci, katerim sem tudi vedno posvečal veliko pozornosti.

Gospod Bezjak, ki je predaval na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je povedal, da ste bili med boljšimi študenti, zato vas je povabil na prakso v TSN, kjer je bil direktor. Bili ste na različnih delovnih mestih, nazadnje tudi direktor TOZD  v Mariboru. V letu 1988 ste gospodu Bezjaku povedali, da ste se prijavili za mladega raziskovalca in da se boste po končanju magistrskega študija vrnili v proizvodnjo. Gospod Bezjak vam je takrat odgovoril: »Nikoli!« To se je res zgodilo, kariero ste nadaljevali na akademskem področju.

Pri dr. Jezerniku ste leta 1991 magistrirali z nalogo Načrtovanje digitalne diferenčne zaščite energetskih transformatorjev, doktorirali ste v letu 1995 z doktorsko disertacijo Nevronska omrežja v zaščiti energetskih transformatorjev.

Kako je bilo na fakulteti?

Začel sem kot mladi raziskovalec v Laboratoriju za vodenje Inštituta za močnostno elektrotehniko leta 1988 in leta 1991 magistriral, postal asistent pri predmetih Elektroenergetske naprave, Elektrarne in Visokonapetostna tehnika, ves čas pa sem tudi sodeloval pri raziskovalnih projektih. Nadaljeval sem z doktorskim študijem na področju uporabe umetne inteligence v elektroenergetskem sistemu in ga v letu 1995 tudi uspešno zaključil. Sledile so izvolitve v docenta, izrednega profesorja v Laboratoriju za energetiko. Postal sem nosilec predmetov Elektroenergetske naprave in postroji, Naprave za transformacijo in prenos, Hidroelektrarne in Termoelektrarne. Redni profesor sem postal v letu 2006 ter prevzel še področji Visokonapetostne tehnike in Umetne inteligence. Na fakulteti pa sem bil vključen tudi v senat, komisijo za kakovost sem vodil dva mandata, kot član pa sem sodeloval tudi pri drugih komisijah.

Prof. Jože Voršič, bivši vodja laboratorija za energetiko, me je že v letu 1995 vključil v snovanje Infrastrukturnega centra za energetske meritve ICEM. Vodil sem programsko skupino Elektroenergetika. Leta 2012 sem od prof. Voršiča prevzel vodenje Laboratorija za energetiko v okviru Inštituta za močnostno elektrotehniko. S sodelavci laboratorija in nekaterimi zunanjimi člani smo aktivno sodelovali z industrijo na področju raziskovalnega dela. Izstopa vsekakor izredno dobro sodelovanje z družbo ELES, kjer smo s pomočjo njenih sodelavcev kar nekaj raziskav tudi uvedli v prakso. Zelo pomembno je tudi pridobljeno znanje, ki smo ga nato predajali našim študentom. Sodelavce družbe ELES pa smo tudi vključevali v pedagoški proces. V desetletnem vodenju Laboratorija za energetiko smo se s sodelavci lepo ujeli in me na to obdobje vežejo lepi spomini, tako na sodelovanje na strokovnem področju kakor tudi na skupna druženja.

Strokovni vodja ICEM – TC ste zadnjih 20 let.

To delo mi je bilo pisano na kožo. Svojo strokovno kariero sem začel v industriji in s tem delom sem našel povezavo z industrijo. Moje mnenje je, da je potrebno tesno sodelovanje industrije s pedagoškimi institucijami. V letu 1993 so Dravske elektrarne odstopile opuščeno transformatorsko postajo 35/10 kV v neposredni bližini hidroelektrarne Mariborski otok fakulteti oziroma Laboratoriju za energetiko. Pod vodstvom prof. Voršiča se je prostor začel urejati in opremljati z opremo, ki smo jo pridobili od TSN Maribor, nabavljene za Visokonapetostni laboratorij. Po brskanju o podatkih in letnicah sem naletel na članek v časopisu Večer z dne 24. septembra 1998 z naslovom »ICEM so včeraj končno odprli« in podnaslovom »Država podpirala, birokrati zavirali, prijatelji pomagali«. Takoj po odprtju smo začeli s pedagoškim in raziskovalnim delom. V letu 2000 je bil laboratorij opremljen za močnostne preskuse in z dovodom 10 kV iz hidroelektrarne Mariborski otok. S tem je bila zagotovljena tudi velika kratkostična moč, ki je potrebna pri nekaterih preskusih. Zakonodaja je botrovala tudi organizacijskim spremembam, zato se je ICEM v letu 2001 preoblikoval v ICEM-TC (Infrastrukturni center za energetske meritve). Vodenje je prevzela direktorica Lidija Korpar Koritnik, jaz pa sem postal strokovni vodja. Poleg FERI so bili soustanovitelji tudi ETI Izlake, Iskra zaščite in Iskra aparati. Laboratorij se je s pomočjo soustanoviteljev posodobil in kadrovsko okrepil, tako da izvaja različne meritve in preskuse za potrebe podjetij pri razvoju izdelkov in pomaga pri pridobivanju raznih atestov, certifikatov in akreditacij. Sam laboratorij nima akreditacije, ker so s tako akreditacijo preveliki stroški, ki jih s storitvami na moremo pokriti. Sami smo organizirani tako, kot bi bili akreditirani, zato lahko pomagamo pri pridobivanju akreditacije. Našo notranjo organizacijo priznavajo tudi tuji akreditirani laboratoriji in to pomeni za naše stranke opravljanje preskusov in meritev pri nas, nato sledita samo še potrditev rezultatov tujega laboratorija in izdaja atesta ali certifikata. Izredno pomembna pa sta tudi izvajanje pedagoškega procesa za študente FERI v prostorih laboratorija ICEM-TC ter znanstvenoraziskovalno delo v sodelovanju s njegovimi sodelavci. Pomemben del predstavlja tudi podpora pri izdelavi raziskovalnih projektov in študij, ki jih izvaja Laboratorij za energetiko. Pri vseh navedenih delih pa seveda aktivno sodelujejo tudi zaposleni ICEM-TC, ki so pridobili ogromno znanja in praktičnih izkušenj ter so visoko usposobljeni za načrtovanje in izvedbo preskusov in preskusne opreme. Skupaj tudi izvajamo promocijo študija za dijake srednjih šol. Posebej bi rad poudaril pripravljenost vseh dosedanjih vodstev Dravskih elektrarn Maribor za pomoč pri delovanju laboratorija ICEM-TC.

→ Celoten intervju je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2022

Intervju pripravil: Ervin Seršen

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

NOVA PRAVILNIKA in TEHNIČNI SMERNICI za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele – Vse na enem mestu

Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita – Novi Pravilnik in Tehnična smernica

Obratovanje in vzdrževanje električnih inštalacij in postrojev – v skladu s predpisi in slovenskim standardom SIST EN-50110 – Obveznosti delodajalca in delojemalca za varno delo na električnih inštalacijah in postrojih ter obvezni INTERNI PRAVILNIKI

Obvladovanje ELEKTROSTATIKE v delovnem okolju – V proizvodnji elektronike, v »EX« področjih, tam, kjer so zahteve po tehničnim čistoči, v čistih sobah in tudi v dejavnostih kot so medicina, optika, finomehanika, …

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €