Intervju – mag. Krešimir Bakić

Mag. Krešimir Bakič je tisti, ki vam ga danes predstavljamo v intervjuju. Res je, da je mlad upokojenec, vendar je njegov raziskovalni duh še vedno prisoten na več področjih elektroenergetike in standardizacije. Je prvi in do danes edini naš strokovnjak, ki je postal častni član pariške CIGRE. Ker je še vedno zelo aktiven na svojem strokovnem področju, smo ga težko ujeli, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj.

Gospod Bakič, najprej standardno vprašanje, povejte kaj o sebi.

Rodil sem se v Zadru leta 1950 in doštudiral v Ljubljani, kjer sem leta 1975 končal Fakulteto za elektrotehniko. Kot štipendist Elektroinštituta Milan Vidmar sem takoj začel svojo raziskovalno pot na oddelku za razvoj sistemov. Bil sem tudi vodja tega oddelka. Po znanstvenem magisteriju sem opravil še krajšo specializacijo v ZDA na Univerzi v Teksasu (UTA). V letih od 1980 do 1993 sem deloval na Fakulteti za elektrotehniko. Doktorsko disertacijo, ki mi jo je odobrila ljubljanska univerza v letu 1988, nisem dokončal zaradi vsestranskih in mednarodnih aktivnosti v tem času, čeprav sem na temo večnivojskega optimiranja jalovih virov v prenosnih omrežjih objavil več študij na Elektroinštitutu in za raziskovalno skupnost Slovenije. To je bila izjemna tema, polna matematičnih izzivov, kjer sem se izjemno veliko naučil in je »nova matematika« (AI) vstopila na velika vrata v elektroenergetska omrežja.

Pozneje sem se zaposlil na Elesu kot svetovalec direktorja za tehnične zahteve in standardizacijo. V polnih 45 letih delovne dobe v slovenski elektroenergetiki sem objavil kar nekaj strokovnih prispevkov: več knjig, skripto o elementih elektroenergetskega sistema, prispevke za enciklopedijo Slovenika, več kakor 150 študij, od tega kar nekaj mednarodnih projektov, več kakor 150 prispevkov v strokovnih revijah ter na mednarodnih in domačih konferencah, sodeloval pa sem tudi pri številnih tehničnih brošurah CIGRE ter pri izdelavi več slovarjev in standardov za področje elektroenergetike, kjer sem bil dolga leta predsednik komisije za standardizacijo vodnikov in nadzemnih vodov. To mesto sem že leta 1980 prevzel od našega pokojnega prof. Marjana Plaperja. Zadnja moja knjiga iz leta 2020, pri kateri sem bil urednik in soavtor, je bila »SEERC Cigre History – Early Electrification and empowerment of Region where current electricity was born«, ki pojasnjuje zgodnji razvoj elektroenergetike v 17 državah srednje in jugovzhodne Evrope. Dobite jo v tajništvu slovenske CIGRE. Pravzaprav sem v tem celotnem 45-letnem obdobju stalno raziskoval in pisal prispevke ali predaval na vseh koncih sveta. Rekel bi lahko, da ni bilo leta, ko se ni nič zgodilo. Trenutno pišem knjigi o dveh velikanih slovenske elektroenergetike, o profesorju Marjanu Plaperju in o profesorju Vladimirju Šlebingerju.

Kot član Mednarodnega sveta za elektroenergetske sisteme (CIGRE) in ameriškega IEEE sem veliko sodeloval v mednarodni elektroenergetski areni. Že od leta 1991 sem bil redni član študijskega komiteja CIGRE za razvoj in ekonomijo sistemov, kjer sem sooblikoval številne pomembne tehnične brošure o najaktualnejših temah sodobne elektroenergetike (npr. izračunavanje omrežnin, zanesljivost sistemov, deregulacija elektroenergetskega sistema, interakcija med distribucijo in prenosom, načrtovanje v pogojih negotovosti, staranje sistema itn.). Od Tehniškega sveta pariške CIGRE sem leta 2004 dobil priznanje »Technical Committee Award« za izjemne prispevke (kot tam piše) pri delu tega komiteja. Pozneje, po letu 2006, sem kot redni član sodeloval tudi v študijskem komiteju za nadzemne vode, kjer sem prispeval h kar nekaj tehničnim brošuram CIGRE (monitoring daljnovodov, nove generacije vodnikov daljnovodov, novi pristopi v standardizaciji itn.). Vseh teh brošur je bilo v 30-letnem delovanju prav gotovo več kot 20. Zahvaljujoč aktivnemu delu v mednarodni CIGRE sem obiskal in tudi predaval v več državah sveta, na vseh celinah. Najbolj mi je v spominu ostala Osaka leta 2008, kjer so slovenskemu komiteju CIGRE dodelili finančno nagrado za moje predavanje; zanimivo je bilo tudi v Parizu leta 2007 na EdF Scientific Day ali v Seulu (Koreja), kjer sem predstavljal metode povečanja zmogljivosti obstoječih daljnovodov, ali v Hakodate (Japonska), kjer sem predaval o optimizaciji hierarhije napetosti, kar je bilo na neki način za Japonsko novost, ker sami pravijo, da so oni »galapagos napetosti«. Imajo pa tudi različne frekvence – na jugu 60 Hz in severu 50 Hz ter vmes »back-to-back« interkonekcije. Zelo zapleten zgodovinsko pogojen elektroenergetski sistem.

V obdobju 2005–2018 sem predstavljal Slovenijo v administrativnem svetu CIGRE, ki je dejansko vodstveni organ pariške CIGRE. Leta 2014 sem skupaj z nekaj kolegi iz sosednjih držav prispeval k ustanovitvi četrte svetovne regije CIGRE (SEERC), ki deluje zelo dobro in bo odigrala pomembno vlogo pri izmenjavi znanja in izkušenj ob tranziciji elektroenergetike v naslednjih letih.

Za delo v mednarodni areni sem leta 2018 v Parizu v Kongresnem centru pred nekaj tisoč ljudi prejel priznanje »Honorary member« (častni član) pariške CIGRE, kar je bilo prvič, da je to priznanje dobil nekdo iz naše regije. Zahvaljujoč temu priznanju mi ni treba več plačevati članarine CIGRE ali kotizacije za konference, ki se organizirajo pod njenim okriljem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa sem aktivno sodeloval v različnih sekcijah ameriške IEEE, zlasti na področju razvoja, in spomnim se evforije z mikroturbinami, ki naj bi spremenile način oskrbe z elektriko. Takrat smo tudi veliko govorili o t. i. »hydrogen economy«. Vse te ideje se v sedanjosti ponovno sprožajo, vendar veliko bolj utemeljeno in sistematično ob širokem družbenem konsenzu (vsaj v EU).

No, v Sloveniji pa sem poleg dela v elektrogospodarstvu deloval v nacionalnem združenju elektroenergetikov, najprej kot generalni sekretar in nato predsednik, ter pripomogel, da smo razvili odlične nacionalne konference elektroenergetikov, ki so se zelo »prijele« in so danes ključni elektroenergetski bienalni dogodek za elektroenergetike.

Kako bi odgovorili na vprašanje, kam naj gre svetovna energetika?

Celoten intervju je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2021

Intervju pripravil: Ervin Seršen

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Nova zakonodaja na področju obnovljivih virov energije (OVE), učinkovite rabe energije (URE) in električne mobilnosti – Vse na enem mestu

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja