Intervju – Roman Bernard

V tokratnem intervjuju predstavljamo gospoda Romana Bernarda. Na poslovnem področju je izjemen. Slišal sem, da mu uspe vse, česar se loti. Ali je to res, smo ga povprašali in odgovore zapisali.

Gospod Bernard, najprej standardno vprašanje, povejte kaj o sebi.

Nisem tako izjemen. Po končanem šolanju v Ljubljani sem se zaposlil v Savskih elektrarnah. Vsak pride na svet z nekim poslanstvom, tudi jaz sem prepričan v to. Je pa res, da imam nemiren duh, zato sem se pri 35 letih in po 12 letih dela v takratni državni službi odpravil na svoje. Oče mi je rekel, da sem se skregal z belim kruhom, ker sem zapustil državno službo. Že v času službovanja sem se ukvarjal s kabelsko televizijo in pozneje ustanovil družbo Gorenjski kabel, takrat je bilo to mogoče izvajati kot popoldansko obrt. Samostojno pot sem tam tudi nadaljeval. Po določenem času je bilo za to družbo veliko zanimanja, zato sem jo prodal najprej skladom, pozneje pa je iz tega nastal Telemach.

Pregovor pravi, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. To velja tudi v naši družini. Ženo Zorko sem spoznal že v srednji šoli in ima tudi v mojem poslovnem življenju zelo pomembno vlogo.

Ste tudi pilot helikopterja?

Imate prav. Z ženo sva se sprehajala ob letališču in se pogovarjala. Pomislil sem, da bi morda opravil šolanje za pilota. Žena je pripomnila, da če že želim postati pilot, potem naj bom pilot helikopterja. To je bila močna spodbuda, da sem v enem letu opravil šolanje za pilota helikopterja, pridobil poklicno licenco in opravil izpopolnjevanje v Franciji. V novem podjetju Flycom, ki sem ga ustanovil, sem izvedel več kot 5000 ur dela s helikopterjem.

Kaj ste napravili z denarjem od prodaje Gorenjskega kabla?

Denar sem vložil v nakup helikopterja in kamere ter ustanovil novo podjetje z imenom Flycom. Ideja je bila znana, rešiti težave v energetiki tako, da se ponudi trgu nova storitev, in to snemanje daljnovodov iz zraka. Iz napak na opremi se hitro in zanesljivo ugotovijo možne poznejše odpovedi. Uporaba te brezkontaktne tehnologije izboljša učinkovitost in hitrost pregleda v primerjavi s prejšnjim postopkom, ko je ekipa ljudi z infrardečimi kamerami hodila pod daljnovodi in iskala mesta, ki se pregrevajo.

Prvo resno delo sem šele po daljšem času dobil v Nemčiji. To je bilo za njihove državljane precej čudno, saj so se spraševali, zakaj leta slovenski helikopter nad daljnovodi, ali ni dovolj nemških.

Ste tudi ljubitelj električnih avtomobilov?

Prav imate. S klasičnimi avtomobili nisem bil najbolj zadovoljen kljub zvenečim znamkam. Ko sem videl Teslin električni Roadstar, sem se takoj odločil, da ga kupim. Precej časa sem čakal, da so mi ga dobavili. Še prej pa sem dobil miniaturni model in vabilo za nakup delnic. Malo sem se začudil temu, da avtomobila še nimam, pa mi že ponujajo delnice. Danes jim je cena poskočila že za stokrat.

Ker sem bil prvi v Sloveniji, ki so mu dobavili Teslin električni avtomobil, sem po ameriškem vzoru spoznal tudi mamo Elona Muska na rally prireditvi Teslinih avtomobilov v Slovenji. Imel sem priložnost, da jo peljem tudi s helikopterjem. Prav presenečen sem bil, ko mi je priznala, da še ni letela s helikopterjem, čeprav njen sin razmišlja, kako bo poletel na Luno s človeško posadko. Pozneje sem nabavil še Teslin model S, s katerimi lahko prevozim tudi do 400 km z enim polnjenjem. V zahodnih državah in tudi v Sloveniji je dovolj Teslinih superhitrih polnilnic, tako da polnjenje ni težava. Tudi na ostalih polnilnicah, ki so pri nas, se lahko polni ob slovenskih avtocestah že do 50 kW.

Povedati moram, da sem ženi dal kartice za polnjenje električnih avtomobilov in ji razlagal, kako se polni na eni oziroma drugi polnilnici. Kartice mi je takoj vrnila, češ da se s tem ne bo ukvarjala, s tem pa v meni sprožila idejo za gradnjo polnilnic.

Danes ste poznani po gradnji baterijskih hranilnikov.

Res je. Iz energetike ne morem, ker vem, da si brez električne energije ne moremo zamišljati današnjega načina življenja. Sem tudi velik zagovornik energije iz obnovljivih virov, ki pa so nestanovitni. Zgodi se, da ni sonca ali vetra, pa so že težave. Pred leti si sploh nismo mogli zamišljati, da bi velike količine električne energije shranjevali v baterijskih hranilnikih. Poznali smo shranjevanje energije s pomočjo črpalnih hidroelektrarn, kot so pri nas Avče. V Evropi odjemalci že dolgo nismo ostali brez električne energije. Zgodili so se sicer delni izpadi, vendar je bilo elektrike dovolj, čeprav je zaradi slabih daljnovodnih povezav nismo mogli pripeljati do tam, kjer je bila potrebna. A zaradi ugašanja termoelektrarn ter gradnje sončnih in vetrnih elektrarn postajajo tako vedno pomembnejši baterijski hranilniki.

Ameriško podjetje Tesla izdeluje poleg električnih avtomobilov tudi hranilnike energije. To me je zelo zanimalo, zato sva z Damianom Merlakom ustanovila podjetje NGEN, energetske rešitve, d. o. o. Kapital sva zagotovila sama. Damian ga je pridobil s kriptovalutami. Z Damianom se že dolgo poznava, saj je bil sošolec moje hčere v srednji šoli v Kranju.

Kako ste začeli sodelovati s Teslo?

Slovenija je bila za podjetje Tesla manj zanimiva. To sem sklepal iz mojih pobud o sodelovanju, na katere ni bilo pravih odgovorov. Tukaj mi je let s helikopterjem z mamo Elona Muska prišel prav in se mi je obrestoval tako, da danes s Teslo dobro sodelujem.

V oktobru smo otvorili že drugi baterijski hranilnik, in sicer v Kidričevem. Vrednost take investicije je okrog 15 milijonov evrov. Prvi je začel obratovati lani na Jesenicah.

Sodelovanje širim tudi v tako imenovana pametna omrežja;  baterijske hranilnike s kapaciteto 13,5 kWh namreč nudimo skupaj z optimiranimi sončnimi elektrarnami, ki postanejo del naše NCC-platforme. Podpisali smo tudi strateško partnerstvo na področju energetske transformacije s podjetjem Merkur trgovina, ki bo tudi prodajalo v paketu Tesline baterijske hranilnike Powerwall s kapaciteto 13,5 kWh v kombinaciji z malimi sončnimi elektrarnami z močjo 6 kW. Če gledamo nakup samo s finančnega vidika, se stvari danes še ne izidejo. Predvideva se, da takšen net metering, kot je omogočen sedaj pri nas v obliki samooskrbe, kmalu ne bo več dovoljen. Pogodbe o samooskrbi se sklepajo samo za eno leto, zato jih tudi ne bo mogoče podaljšati, ko se bo leta 2023 uveljavila evropska direktiva.

Naše podjetje je registrirano tudi kot dobavitelj električne energije, imamo pa tudi status odgovornega v bilančni skupini in tako lahko sodelujemo na trgu z električno energijo. Smo pa tudi »povezovalec (angl. agregator«), kar pomeni, da smo ponudnik storitev povpraševanja, v katerem kombiniramo več kratkotrajnih bremen porabnika in jih nato prodamo na dražbi kot rezervno delovno moč ali prosto energijo. Z velikim številom malih baterijskih hranilnikov lahko sodelujemo pri dobavi rezervne delovne moči elektroenergetskemu sistemu. Hranilnik se bo polnil iz male sončne elektrarne, ker imamo tudi svojo bilančno skupino. Na primer, ko je energije preveč, cena zelo pade in je lahko vsak deležen tudi zelo poceni energije, ki je lahko simbolična cena 1 cent/kWh.

V septembru je imela Nemčija velike težave v elektroenergetskem sistemu. Pri pomoči so bile vključene večinoma vse slovenske in evropske rezerve in pri tem je sodelovalo tudi naše podjetje. Prodali smo namreč elektriko iz našega baterijskega hranilnika. Cene na evropskih trgih so porasle preko 1.000 EUR/MWh v primerjavi z normalnimi cenami, ki se gibljejo okrog 50 EUR/MWh.

V vašem poslu sodeluje cela družina.

Res je. Žena vodi finance in skrbi za naše proizvodne vire, ki jih imamo v sončnih elektrarnah in tudi dobro delujoči soproizvodnji elektrike in toplote. Hči Mirjam je odgovorna za marketing, stike z javnostjo in grafično podobo (kar se takoj opazi po prijetni opremi zelene barve v njihovih poslovnih prostorih; opomba urednika).

Kako si polnite vaše baterije?

Delovni dan ne traja osem ur, večkrat se zavleče tudi pozno v noč. Kot sem omenil, je zelo pomembno, da sodelujejo vsi člani družine. Zato si lahko tudi skupaj polnimo baterije s sprehodi in pohajanjem v gore in hribe, kot pravi Gorenjci.

Intervju pripravil: Ervin Seršen

Intervju je objavljen tudi v Elektrotehniški reviji številka 3/2020