Večino nadzornih postopkov fotonapetostnega oziroma načeloma kateregakoli energetskega sistema lahko opravi usposobljeno osebje na kraju samem in za nadzor ne potrebujemo povezave preko svetovnega spleta. Neprekinjen nadzor na kraju samem pa večkrat ni mogoč oziroma je lahko povezan z velikimi stroški, zato je daljinski nadzor, še posebej preko svetovnega spleta, več kot dobrodošel.

Prav tako kot za vse druge sisteme tudi za nadzorne sisteme v fotonapetostnih sistemih velja, da največje grožnje predstavljajo:

  • naraščajoča kompleksnost omrežij, ki ne pomeni samo več možnosti za napad, ampak povečuje tudi možnost oziroma verjetnost nenamernih napak,
  • povezave različnih omrežij,
  • slabosti programske opreme, ki omogoča delovanje strojne opreme (firmware), ali varnostno neustrezna strojna oprema,
  • naraščanje števila vstopnih točk, s čimer upada varnost,
  • povezani sistemi, kadar so v sistemih na voljo zasebni podatki,
  • raba novih tehnologij,
  • povečanje količine podatkov v omrežju, kar prav tako lahko pomeni grožnjo varnosti.

Lokalni nadzor sistemov poteka s pomočjo komunikacije med operaterjem in razsmernikom, lahko preko zaslonov na dotik, preko tipkovnice, s pomočjo opreme za zajem podatkov (angl. data-loggers) ali pa uporabljamo dostop do lokalnega strežnika v nadzorovanem lokalnem omrežju (LAN).

Primer manjšega nadzorovanega sistema, povezanega v svetovni splet

Slika 1: Primer manjšega nadzorovanega sistema, povezanega v svetovni splet

Če je nadzorovan sistem povezan v svetovni splet in je tako tudi del svetovnega spleta, pa sistem lahko nadzorujemo tudi na daljavo, kar je mogoče na različne načine:

Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2022

Avtor:
Denis Lenardič

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €