Hrbtenica zelenega prehoda je elektroenergetsko omrežje, predvsem distribucijsko, ki mora biti zaradi pričakovane preobrazbe strukture in vrste proizvodnih virov ter možnosti aktivne vloge uporabnikov ob bistveno povečani elektrifikaciji ogrevanja in prometa sposobno končne odjemalce zanesljivo oskrbovati z energijo. Današnje omrežje ni bilo načrtovano in posledično zgrajeno za pričakovane izrazito povišane konične obremenitve omrežja. Posledično bo zeleni prehod zahteval znatno povečanje vlaganj v omrežje, kar pomeni velik vpliv na omrežnino, ki jo plačujejo končni odjemalci električne energije. To se bo glede na desetletne razvojne načrte elektrooperaterjev in zagotovljene finančne vire še posebej izrazito odrazilo v obdobju od leta 2027 do leta 2032, ko se pričakuje od 70- do 100-odstotno povečanje stroškov omrežnine. Agencija za energijo (agencija) mora zato v vlogi sektorskega regulatorja na podlagi evropske zakonodaje omogočiti elektrooperaterjem pogoje za učinkovit razvoj omrežja ob koriščenju prožnosti virov, uporabnikom sistema pa cenovne signale za čim učinkovitejšo rabo omrežij. Na ta način bodo lahko elektrooperaterji omejili obseg naložb oziroma se lahko določenim naložbam v omrežje izognili ali pa jih vsaj časovno odložili, odjemalci pa bodo lahko s prilagajanjem odjema izkoristili nove priložnosti upravljanja lastne uporabe omrežja in pripomogli k nižjim stroškom omrežnine ter hkrati optimizirali svoje stroške, povezane z oskrbo z električno energijo.
Evropska Uredba o notranjem trgu električne energije (EU) 2019/943 in nacionalni normativni okvir, ki v slovensko zakonodajo prenaša paket direktiv »Čista energija za vse Evropejce«, zelo jasno in nedvoumno opredelita naloge agencije v vlogi nacionalnega regulativnega organa. Nediskriminatorne, pregledne in ustrezne cene za uporabo omrežja postavljata kot predpogoj za učinkovito konkurenco na notranjem trgu električne energije. Tarifne metodologije morajo odražati stroške operaterjev prenosnih in distribucijskih sistemov ter hkrati zajemati ustrezne spodbude zanje tako kratkoročno kot dolgoročno. S tem se poveča učinkovitost, tudi energetska, in spodbujajo se povezovanje trgov, zanesljivost oskrbe, podpirajo se učinkovite naložbe in z njimi povezane raziskovalne dejavnosti, ki bodo omogočile inovacije v interesu uporabnikov omrežij na področjih, kot so digitalizacija, storitve prožnosti in medsebojna povezljivost. Pri zasnovi metodologije obračunavanja omrežnine morajo nacionalni energetski regulatorji v Evropski uniji nujno upoštevati ustrezna regulativna načela glede oblikovanja omrežninskih tarif (odražanje stroškov, enakost, preglednost, preprostost, predvidljivost …) in jih po potrebi medsebojno uravnotežiti z drugimi dejavniki, med njimi tudi s priporočili ACER.
V Sloveniji je bila od začetka delovanja trga z električno energijo v uporabi metodologija obračunavanja omrežnine, ki je bila sicer nekajkrat v omejenem obsegu prilagojena spreminjajočim se razmeram, vendar ni izpolnjevala več zahtev, ki jih narekuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Agencija je tako v letu 2020 začela izvajati obsežen projekt prenove metodologije obračunavanja omrežnine na povsem prenovljenih podlagah, pri čemer je upoštevala stanje tehnike. Razvoj nove metodologije, ki ga je agencija izvajala v sodelovanju s konzorcijem Univerze Comillas in EIMV ter mednarodno priznanim zunanjim revizorjem iz FSR/MIT, je agencija podprla z intenzivnim javnim posvetovalnim procesom v letih 2021 in 2022, ki se je nadaljeval z javno obravnavo predloga akta o obračunavanju omrežnine za elektrooperaterje (v nadaljevanju obračunski akt) in zaključil z njegovim sprejetjem novembra 2022. Nova metodologija je torej rezultat celovitega posvetovalnega procesa, ki je z javno razpravo, podkrepljeno s faznimi predstavitvami, nadgradil standardni okvir javne obravnave ob sprejemanju drugih normativnih sprememb na ravni podzakonskih aktov. Je rezultat uravnoteženja številnih regulativnih načel in ustreznega upoštevanja specifičnosti stanja tehnike in razvoja trga v Sloveniji. Zaradi ugotovljene informacijske nepripravljenosti ključnih deležnikov se je uporaba prenovljene metodologije obračunavanja zamaknila s 1. januarja 2024 najprej na 1. marec 2024, pozneje na 1. julij 2024 in dokončno še na 1. oktober 2024.
Na zasnovo nove metodologije so ob zahtevah zakonodaje Evropske unije bistveno vplivali tudi pričakovani učinki zelenega prehoda na omrežje, predvsem načrtovana elektrifikacija ogrevanja in prometa ter njen vpliv posebej še na nizkonapetostno omrežje. To je sprožilo premislek regulatorjev o ustreznosti veljavnih tarifnih sistemov širom Evropske unije in povzročilo spremembe. V svojem poročilu ACER1 posledično v Evropski uniji zaznava prevladujoč trend opuščanja oziroma zmanjševanja vpliva volumetričnih tarifnih postavk (obračun prevzete količine energije), in sicer s prerazporeditvijo alokacije stroškov omrežja iz tarifnih postavk za energijo na tarifne postavke za moč odjema električne energije iz omrežja, ki se odrazi v močnejših cenovnih signalih za moč odjema. Prej navedena prerazporeditev stroškov pa je stimulativna za povečanje porabe električne energije, tj. predvideno povečano elektrifikacijo, pod pogojem, da pri odjemu ustrezno obvladujemo konično moč odjema oziroma obremenitev omrežja. V središče zelenega prehoda je postavljen aktivni odjemalec, zato nova metodologija vključuje med drugim tudi ustrezne spodbude za aktivni odjem, individualno in skupnostno samooskrbo, uporabo prožnosti ter optimizirane naložbe v obnovljive vire energije (OVE) s spodbujanjem čim večje (optimalne) stopnje samozadostnosti: s simulacijami na realnih scenarijih je agencija potrdila ustreznost zasnove nove metodologije oziroma rezultirajočih omrežninskih cenovnih signalov.
Nova metodologija, predvsem njena zasnova in njeni učinki, je po normativni uveljavitvi najprej sprožila omejeno, a medijsko podprto strokovno razpravo, ki je prerasla v močnejše nasprotovanje tistih skupin odjemalcev, katerim prenova obračuna prinaša višje stroške. Prenova povzroči namreč prerazporeditev stroškovne obremenitve posameznih odjemnih skupin na podlagi razpoložljivosti podrobnih merilnih podatkov ter stroškov razvoja in obratovanja omrežij in s tem minimiziranje neupravičenih koristi določenih majhnih skupin odjemalcev. In bolj kot kdajkoli se je izpostavilo, zakaj evropska zakonodaja zahteva, da so nacionalni regulativni organi popolnoma neodvisni od katerihkoli političnih, zasebnih ali javnih interesov. Odločitve regulatorjev morajo namreč zagotavljati nediskriminatoren dostop do omrežja vsem uporabnikom in vsak uporabnik mora elektrooperaterju oziroma omrežju povrniti toliko stroškov, kot jih s svojim delovanjem oziroma uporabo tudi povzroča.
V nadaljevanju izpostavljamo ključne vidike zasnove nove metodologije, ki s svojimi vgrajenimi koncepti s tarifami daje končnim odjemalcem ustrezne cenovne signale za učinkovito rabo omrežja ter podporo vzdržnemu in pravičnejšemu zelenemu prehodu. Prispevek v nadaljevanju na podlagi realnih in simuliranih primerov uporabe prikaže, kako ti koncepti učinkujejo na posamezne končne odjemalce, ter utemelji podporno vlogo, ki jo ima ukrep prenove pri doseganju zastavljenih ciljev zelenega prehoda.
Pogoji za zagotavljanje učinkovite rabe omrežij
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2024
Avtorji:
mag. David Batič, dr. Janez Stergar, Žan Brus, Bojan Kuzmič, dr. Tine Marčič, mag. Duška Godina
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Nov način obračuna stroškov OMREŽNINE v povezavi s prilagajanjem odjema | Nove SUBVENCIJE za zmanjševanje stroškov energije | Ukrepi za učinkovito rabo energije in zniževanje stroškov le-te ter uvajanje obnovljivih virov energije v industriji, infrastrukturni dejavnosti in pri drugih poslovnih odjemalcih
Vzdrževanje eVOZIL in zanesljivo delovanje ePOLNILNIC | Standardi, tehnične smernice in zakonodaja za varno upravljanje, vzdrževanje in obratovanje
Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije
POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov | Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev | Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
