Piramida digitalizacije tovarne

Nejasne definicije pametne tovarne povzročajo vedno bolj raznolike razmere na tem področju. Očitno postaja, da Japonska vodi v razvoju digitalne transformacije, saj se je na podlagi točnih definicij lotila preobrazbe kar cele družbe po modelu digitalni dvojček iz digitalnih dvojčkov. Poraja se vprašanje, kakšna je potem pametna tovarna, kot digitalni dvojček iz digitalnih dvojčkov in v razumljivem jeziku brez kibernetske teorije, pri čemer izhodišče ostaja še vedno znamenita piramida avtomatizacije ISA95? Odgovor se pojavi v obliki piramide digitalizacije tovarne.

Vsi projekti so po planu, a pametna tovarna nima učinkov v bilanci

V tovarnah se izvajajo mnogi projekti in večina je pod nazivom industrija 4.0 ipd., kar je največkrat etiketa, ki jo trgovci prilepijo na svoje sisteme ali inženiring storitve. Vodje projektov poročajo vodilnim: vse gre po planu. Vodilni so zadovoljni in mirni, saj digitalna transformacija poteka po planih.

Kaj je tu problem? Sama projektna metodologija iz 3. industrijske ere, ki ne funkcionira več v 4. eri. Kako? Rešitev je kibernetični fizični menedžment, podan v predhodnih člankih.

Vsak projekt izdeluje neki sistem, ki pa je dejansko samo podsistem – olepševalno rečeno, gradnik pametne tovarne. Vsak projekt ima drugega inženiring izvajalca, saj celotne tovarne ne more narediti nihče sam, ker je preveč različnih sistemov. Seveda nekateri svoje delne podsisteme ponujajo kot celovite rešitve cele pametne tovarne takoj, ko vidijo, da je vodstvo nekompetentno. Skoraj nihče pa pri gradnji pametne tovarne ni naredil celovite arhitekture. Celovita arhitektura ni spisek projektov, ki ga nekateri proglašajo za celo pametno tovarno. Kaj je arhitektura digitalizacije pametne tovarne, bomo skušali nakazati v tem članku.

Iz množice navidezno uspešnih delnih sistemov nastane necelovita pametna tovarna, ki stroške povečuje namesto zmanjšuje. To se vidi samo, če gledamo celotno pametno tovarno s celovitega vidika. Delno gledano vsak projekt znižuje stroške na nekem področju, ostalim področjem jih pa povečuje.

Nekateri bi potem predstavnike posameznih projektov postavili v skupni interdisciplinarni tim in jim naložili, naj se uskladijo, nastane pa še večja zmešnjava in na koncu lahko tudi prepir. Rešitve pravega vodenja 4.0 so možne s kibernetičnim fizičnim menedžmentom.

Samo najboljši so komaj zadostni, ostali so člani ekipe

Gradnja pametne tovarne danes ni odvisna od tega, koliko bo stala oprema, temveč, kdo bo uspel zbrati pravi tim kompetentnih talentov in pravilno organiziral njegovo delovanje. Slovenska folklora je, da se za vodenje postavljajo skoraj vedno nekompetentne osebe, ki pa po navodilih zunanjih izvajalcev uspešno izpeljejo projekt, ki ga ne razumejo, a se na koncu naučijo uporabljati sisteme. Pri digitalni transformaciji pa je nekompetentnosti v vodstvu konec. Razmere so ekstremno kompleksne in interdisciplinarne, tako da so samo najboljši komaj zadostni, vse ostale variante so nezadostne in pomenijo konec transformacije takoj ali postopoma.

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2024

Avtor:
mag. Gorazd Rakovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence

Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP

Šola ASSET MANAGEMENTA za sodobne proizvodne in infrastrukturne sisteme | Celovito obvladovanje celotnega življenjskega cikla strojev, opreme, naprav, nepremičnin … | Predstavitev vseh ISO, EN, TP CEN/TR, … standardov, ki so relevantni za to področje | Investicije, obratovanje in vzdrževanje

AI mehanizmi in vodenje projektov digitalizacije | Učinkovit in organiziran pristop | Odgovori na pasti in izzive

Specifikacija zahtev za programsko opremo – od ideje do opisa | Pravi način prenosa ideje o delovanju računalniške aplikacije od naročnika ali analitika k načrtovalcem in razvijalcem programskih rešitev

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €