Pomen javnega naročanja za doseganje podnebnih sprememb

Boj proti podnebnim spremembam je prednostna naloga Evropske unije. Posledice podnebnih sprememb so večinoma negativne in se kažejo v pogostejših pojavih ekstremnih vremenskih pojavov (suše, poplave, požari), zmanjšanju rodovitnosti kmetijskih površin, zmanjšanju biotske raznolikosti idr. Vse to pa negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi.

Na podlagi navedenih dognanj si je Evropska unija zastavila visoke cilje v boju proti podnebnim spremembam. V letu 2015 je Evropska unija skupaj z vsemi svojimi članicami pristopila k Pariškemu sporazumu,[1] ki je začel veljati 4. novembra 2016. Sporazum predstavlja akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja s ciljem, da se zvišanje povprečne svetovne temperature omeji na manj kot 2 °C, zaželeno ne več kot 1,5 °C, v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.[2] V okviru pariškega podnebnega sporazuma se je Evropska unija prvotno zavezala, da bo do leta 2030 znižala izpuste toplogrednih plinov v ozračje za najmanj 40 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990. Ti cilji so bili, po podatkih Evropskega parlamenta,[3] več kot doseženi, saj so se do leta 2019 izpusti v Evropski uniji zmanjšali za 24 odstotkov. Slednjemu so botrovale ustrezna razvojna politika Evropske unije ter njej naklonjene finančne spodbude gospodarstvu. Glede na to je Evropska unija v okviru sprejema svežnja podnebne zakonodaje (t. i. Evropski zeleni dogovor)[4] v letu 2021 svoje cilje določila še višje, in sicer zmanjšanje izpustov s prvotnih 40 odstotkov na 55 odstotkov do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti (tj. neto nič izpustov) do leta 2050.

Navedene cilje Evropska unija skladno s prejeto politiko »Pripravljeni na 55«[5] uvaja sektorsko, tj. po področjih, za katera se je v zadnjih tridesetih letih izkazalo, da predstavljajo največji delež vseh izpustov v Evropski uniji. To so sektorji: promet, stanovanjske in poslovne stavbe, energetika, industrija, kmetijstvo. Največ, okoli četrtino vseh izpustov CO₂, v Uniji povzroči promet, od tega največ cestni promet. Kot glavni razlog Evropski parlament[6] navaja slabo izkoriščenost osebnih vozil,[7] kot ukrep za izboljšanje stanja pa predlaga uporabo vozil brez izpustov, spodbujanje izposoje in souporabe vozil, spodbujanje večje uporabe javnega prometa ter spodbujanje mikromobilnosti, tj. več kolesarjenja in ne nazadnje hoje.

Evropska komisija je glede na prepoznane dejavnike izpustov med drugim julija 2021 predstavila Predlog uredbe glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO₂ za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije,[8] katerega cilji so naslednji: (1) prispevati k podnebnim ciljem za leti 2030 in 2050 z zmanjšanjem emisij CO₂ iz avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, (2) potrošnikom in državljanom zagotoviti koristi od širše uvedbe brezemisijskih vozil (glavne pričakovane koristi se ne nanašajo samo na izboljšanje kakovosti zraka, zlasti v mestih) in (3) spodbujati inovacije na področju brezemisijskih tehnologij, s čimer se krepi vodilni položaj na tehnološkem področju avtomobilske vrednostne verige in spodbuja zaposlovanje v Evropski uniji. Predlog uredbe je 14. februarja 2023 potrdil Evropski parlament, pred uveljavitvijo pa bo moral uredbo potrditi še Svet Evropske unije. Navedena zakonodaja določa cilj zmanjšati izpuste do leta 2035 za vsa nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila za 100 % glede na leto 2021, določa pa tudi vmesni cilj zmanjšati izpuste do leta 2030 za 55 % za avtomobile in 50 % za kombinirana vozila.

[1] Več na spletni strani: <https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/paris-agreement/> (februar 2022).

[2] Povzeto po: <https://unfccc.int/process-and-meetings/the-paris-agreement> (februar 2022).

[3] Spletni vir: <https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/priorities/podnebne-spremembe/20180703STO07129/eu-proti-podnebnim-spremembam> (februar 2024).

[4] Več na spletni strani: <https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl> (februar 2024).

[5] Evropska komisija: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij EMPTY. »Pripravljeni na 55«: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM2021) 550 final. Dostopno na: <https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0550> (februar 2023).

[6] Več na spletni strani: <https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/priorities/podnebne-spremembe/20190313STO31218/koliko-izpustov-co2-v-eu-povzrocajo-avtomobili-infografika> (februar 2023).

[7] Povprečno število potnikov v vozilu je bilo leta 2018 manj kot dva potnika na vozilo.

[8] Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/631 glede krepitve standardov emisijskih vrednosti CO₂ za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije (COM(2021( 556 final; z dne 14. 7. 2021). Dostopno na: < https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52021PC0556> (februar 2023).

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2023

Avtorica:
Nina Pekolj, univ. dipl. prav., APVP

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Vse o JAVNIH naročilih GRADNJE objektov – Novela Zakona o javnih naročilih ZJN-3D in POGODBA o javnem naročilu za izvedbo gradnje objektov

Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE, obnovljivih virov & učinkovite rabe energije in električne mobilnosti – Vse na enem mestu

POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih – Nova zakonodaja in zadnje stanje tehnike na primerih iz prakse

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja

POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov – Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo!

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte

OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN – Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice