Živimo v precej čudnih časih. V Evropi imamo vojno in z njo smo dobili tudi energetsko krizo, prej je bila zdravstvena (kovidna) kriza, še prej tudi finančna. Torej, živimo v krizah. Ali smo se iz teh kriz kaj naučili? V ekonomiji je navezava na enega dobavitelja za posamezni vir energije slaba odločitev, ker ni konkurence. To se nam je Evropski uniji zgodilo v preteklih letih.
V Republiki Sloveniji smo skladno s pravnim okvirom Evropske unije zavezani dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije. Do leta 2020 je bil cilj 25 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije. Zaradi vojne v Ukrajini lahko pričakujemo, da bo Evropska unija dodatno spodbudila zvišanje cilja v letu 2040, verjetno na 45 odstotkov obnovljivih virov. Ker cilja v letu 2020 nismo dosegli, smo morali manko dokupovati, kar nas je stalo okrog 5 milijonov evrov. Zaradi zvišanja ciljev se ta strošek lahko poveča na desetine milijonov, zato so se v Evropski uniji odločili za samooskrbnost. To pomeni, da si vsaka država uredi zakonodajo tako, da si lahko zgradi lastne proizvodne vire obnovljivih virov v čim krajšem času. V ta namen se pripravlja zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki je trenutno še v javni obravnavi. V njem je izrazita spodbuda večnamenske rabe prostorov, kar pomeni rabo zemljišč in pridelavo poljščin ter proizvodnjo električne energije (agrifotovoltaika, uporaba degradiranih zemljišč, površin streh, površin ob avtocestah …).
V Sloveniji imamo tretjinsko porazdelitev proizvodnje električne energije med jedrsko, hidro in termo energijo. Kljub opozorilom pred zimo, da se lahko marsikaj zgodi, smo jo dobro odnesli. Ni bilo nobenih redukcij in omejevanja. Težko je napovedati, kako dolgo bo trajala trenutna energetska kriza, ker je pač odvisna od mnogih zunanjih dejavnikov. V minulih mesecih je bilo veliko prizadevanj, da bi omilili njene posledice. Za to, kaj se bo v resnici dogajalo, pa je pomembno tudi naše ravnanje. Pri tem imam v mislih učinkovito rabo energije, prilagajanje proizvodnje s prehodom na obnovljive vire energije, uporabo manj potratnih strojev in naprav, širšo uporabo javnih in alternativnih oblik prevoza, krožno gospodarstvo in digitalizacijo. Zelo veliko je odvisno od spremembe dosedanjega mišljenja.
Res je, da se z zakoni in predpisi lahko marsikaj predpiše – ali to sprejmemo, pa je odvisno od nas. Vsak dan poslušamo o energetski učinkovitosti. Kaj pravzaprav to pomeni? Najpreprosteje povedano je, da energijsko učinkovite naprave porabijo manj energije za dosego istega cilja. Prihranke na energetskem področju je mogoče doseči z varčevanjem ali povečanjem njegove učinkovitosti. Če izklopimo svetilo v prostoru, v katerem ni potrebe po osvetlitvi, da bi zmanjšali porabo, je to ukrep varčevanja z energijo. Z drugim ukrepom, pri katerem volframove žarnice zamenjamo z LED-svetili, izboljšamo energetsko učinkovitost. S to zamenjavo smo znižali stroške za energijo pri enakem udobju in funkciji naprave.
Vsi se spomnimo uredbe z energijskimi nalepkami, ki jih najdemo na gospodinjskih aparatih. Ta uredba se je spremenila zaradi tehnološkega napredka. Stara lestvica z A+++ do G je bila zamenjana z lestvico A (najbolj učinkovit) do G (najmanj učinkovit). Poleg nove lestvice se bo vodila zbirka podatkov z informacijski listi, s katerimi bo javnost lahko primerjala energijsko učinkovitost gospodinjskih aparatov. Izbira gospodinjskega aparata s primerjavo nalepk olajša nakup.
Podobno, kar energijske nalepke pomenijo za gospodinjske aparate, se s standardom uvaja za energijsko učinkovitost električne inštalacije. Namen standarda je povečati energijsko učinkovitost in zmanjšati porabo energije v električnih inštalacijah. Energijska učinkovitost električne inštalacije se po posameznih ukrepih točkuje in se deli na električno inštalacijo v stanovanjskih in poslovnih prostorih (pisarne, trgovine, javni prostori, banke, hoteli), industrijskih prostorih (tovarne, delavnice, logistični centri) in v infrastrukturnih prostorih (letališča, pristanišča, železniške postaje). Za vsak ukrep (parameter) so določene točke, ki označujejo stopnjo učinkovitosti od EE0 do EE5. Investitorji bodo zahtevali učinkovite električne inštalacije. V tujini so izračunali, da je moč izgub 678 W električne energije 50-metrskega dovodnega kabla NYY 5 x 4 mm2. Pri ceni električne energije 23 ct/kWh in pri delovnem toku 27 A v vseh treh fazah ter položitvi po standardu B2 je cena kabla enaka ceni izgub po 611 urah. Tak izračun velja za električno inštalacijo v industrijskih prostorih. To je zelo enostaven izračun. Točen izračun, kdaj se splača povečati prerez vodnikov, se opravi z obremenilnim diagramom.
V tokratni številki Elektrotehniške revije smo pregledali nove standarde in predpise s področja elektrotehnike. Nismo pozabili na Terminološki kotiček, v katerem v obliki glosarja objavljamo izraze in definicije v angleškem, slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku s področja spodbujanja gradnje in umeščanja proizvodnih naprav na obnovljive vire. V članku Aktualne teme na področju dela delovne skupine WG1 tehničnega odbora CENELEC nam avtor pojasni, kaj so to supraharmoniki, in obravnava električno energijo kot standard za kakovost napetosti. V članku o priklopu naprav na električno omrežje nam avtor na kratko pojasni, kaj so harmonski toki in kaj je fliker, ter zapiše njihove mejne vrednosti. Opozori nas tudi na Navodilo za presojo motenj na standardizirane naprave za nizkonapetostno omrežje, ki je izšlo v Uradnem listu RS. Zelo zanimiv je članek z naslovom Vozila kot hranilniki električne energije, v katerem avtor pove, da zamisel, da bi vozila uporabili kot hranilnike, ni nova, prvi koraki pa so se začeli s pripravo standardov. Obstoječi predpisi takšnih priklopov še ne dopuščajo.
Objavljamo tudi 48. nadaljevanje Pregleda radijskih tehnologij prihodnosti, v katerem avtor predstavi novosti, prikazane na CES (Consumer Electronic Show), ki je bil v začetku tega leta. Napovedi o Wi-Fi 7 ni bilo kaj veliko, vendar se bo ta tehnologija zgodila. V članku Piramida avtomatizacije kot standard ANSI/ISA-95 ali IEC/ISO 62264 nam avtor pojasni standardizirano terminologijo za izmenjavo informacij med poslovnimi in krmilnimi sistemi v tovarnah. Razloži tudi različna mnenja o standardu. V članku Oprema v elektrostatično urejenem prostoru avtor opozori na vgrajeno opremo in usposobljene delavce, da se ne ustvarja elektrostatična naelektritev in da se elektrostatični naboj ne akumulira in ne povzroča škode na elektronskih delih. Direktorica SIST nam predstavlja novo spletno stran SIST in nas obvešča o e-branju standardov, ki ga je mogoče naročiti za 12 ali 24 ur in tudi za ves teden. Objavljamo tudi zgodbo o uspehu: vzdrževanje elektroenergetskega sistema s pomočjo stohastične optimizacije in superračunalnika, ki je del evropskega projekta Obzorja 2020. Doseganje podnebnih sprememb je glavni cilj, zato objavljamo tudi članek z naslovom Pomen javnega naročanja za doseganje podnebnih sprememb, v katerem je poudarek na brezemisijskih vozilih.
V pričakovanju skorajšnjega miru v Evropi vas lepo pozdravljam.
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
