Kako bi v Sloveniji po razpadu omrežja ponovno vzpostavili obratovanje sistema

Vzpostavitev obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema po razpadu temelji na tehnično dodelanih in vnaprej določenih operativnih postopkih, ki omogočajo uporabo dveh pristopov: top-down in bottom-up. Oba sta ključna za hitro in varno ponovno vzpostavitev delovanja sistema.

Se lahko v Sloveniji zgodi električni mrk

Prenosno omrežje, s katerim upravlja ELES, je eno od bolj robustnih in moderniziranih v Evropi ter med najbolj vpetimi v Evropi. Konični odjem v Sloveniji znaša 2,3 gigavata (GW), medtem ko je termična zmogljivost naših čezmejnih povezav okoli 13 GW. Slovenski elektroenergetski sistem se torej odlikuje po zelo močni mednarodni povezanosti, saj čezmejne prenosne zmogljivosti večkrat presegajo odjem in celotno inštalirano zmogljivost proizvodnih virov električne energije v Sloveniji. Takšna stopnja integracije pomeni, da zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema ni odvisna zgolj od notranjih dejavnikov, temveč je tudi tesno povezana z razmerami v sosednjih državah.

Možnosti električnega mrka sicer ne moremo nikoli povsem izključiti, z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da bi bil prav zaradi močne povezanosti morebitni mrk v Sloveniji posledica mrka v sosednjih državah. In obratno, tudi v primeru morebitnega razpada sistema (blackout) v Sloveniji, bi ta prizadel tudi sosednje elektroenergetske sisteme.

Sistemski operaterji prenosnih omrežij bi, da bi preprečili razpad omrežja, pred tem uporabili vse razpoložljive mehanizme in ukrepe, če pa bi do razpada kljub vsem preventivnim ukrepom vendarle prišlo, pa bi aktivirali postopek ponovne vzpostavitve obratovanja elektroenergetskega sistema.

Kako poteka postopek ponovne vzpostavitve sistema

Operaterji za vzpostavljanje sistema po razpadu načeloma uporabljamo dva pristopa: vzpostavitev sistema od »zgoraj navzdol« (angl. top-down) in vzpostavitev sistema od »spodaj navzgor« (angl. bottom-up). Oba pristopa imata svoje značilnosti, prednosti in omejitve, v praksi pa se pogosto uporabljata kombinirano glede na razpoložljive vire in razmere v trenutku izpada.

Pristop od zgoraj navzdol

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2025

Avtor:
Franc Kropec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije

POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov | Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev | Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje | V skladu z novo zakonodajo in slovenskimi standardi za poslovne in stanovanjske objekte

OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN | Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice

Zanesljivo delovanje oskrbovalnih postaj za VODIK in ePOLNILNIC | Standardi, tehnične smernice in zakonodaja za varno upravljanje, vzdrževanje in obratovanje