Krožna transformacija

Človek vedno bolj onesnažuje zemljo. Vedno hitreje se spreminja podnebje in z njim prihajajo posledice, ki so že katastrofalne za ljudi in vse živo. V človeški družbi so se začele krepiti skupine z aktivnostmi za rešitev narave, ki so prerasle v močne zelene politične stranke po državah sveta, najbolj pa v državah Evropske unije. Nastala je zakonodaja, ki nas dobesedno sili v zelene reforme gospodarstva in družbe. Kaj vse moramo narediti v tovarnah Evropske unije danes in v bližnji prihodnosti?

Pariški sporazum (Paris Agreement)

Pariški sporazum (Paris Agreement) je bil sprejet 12. decembra 2015 na Konferenci OZN o podnebnih spremembah v Parizu. To je bila prva globalno zavezujoča podnebna pogodba. Podpisnic je bilo 195 držav plus Evropska unija. Sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, ko ga je ratificiralo 52 držav, ki so predstavljale več kot 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Cilj sporazuma je omejiti globalno segrevanje na znatno pod 2 °C, najbolje za 1,5 °C nad ravnjo predindustrijske dobe. Po sporazumu vsaka država določi svoje cilje za zmanjšanje izpustov in jih posodablja vsakih pet let od leta 2020 dalje. Ravnotežje med sproščanjem izpustov in njihovim odstranjevanjem (neto nič) naj bi države dosegle v drugi polovici 21. stoletja (npr. Evropska unija do leta 2050, Kitajska do leta 2060, Indija do leta 2070). Slovenija je sporazum ratificirala 16. decembra 2016. ZDA so leta 2020 pod predsednikom Trumpom izstopile, a so se leta 2021 pod predsednikom Bidnom vrnile.

Pariški sporazum narekuje postopno zmanjševanje izpustov. Do leta 2030 predvideva njihovo zmanjšanje za ~45 % (za 1,5 °C), do leta 2050 neto nič za večino držav, po letu 2050 pa že doseganje negativnih izpustov z odstranjevanjem toplogrednih plinov iz ozračja. Slovenija in Evropska unija sta se zavezali k neto nič do leta 2050 z vmesnim ciljem −55 % do leta 2030. Pariški sporazum je temelj globalne podnebne politike, njegova uspešnost pa je odvisna od dejanskih ukrepov posameznih držav.

Evropska zelena pogodba (EU Green Deal)

Evropsko zeleno pogodbo je Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen prvič predstavila 11. decembra 2019. Pogodba je ambiciozen akcijski načrt Evropske unije, katerega cilj je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 in spremeniti Evropsko unijo v trajnostno, odporno in konkurenčno gospodarstvo.

Zelena pogodba vsebuje množico ukrepov, ki jih Evropski parlament predpisuje postopoma vse do danes:

1. Podnebna nevtralnost do leta 2050

Zahteva ničelno stopnjo neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. Vmesni cilj je zmanjšanje izpustov za vsaj 55 % do leta 2030 (Fit for 55) glede na vrednosti iz leta 1990. Ničelna stopnja neto izpustov toplogrednih plinov (neto ničelna emisija) pomeni, da je količina toplogrednih plinov (CO₂, CH₄, N₂O in freoni – slika 1), ki jih človeška dejavnost sprosti v ozračje, enaka količini, ki jo človek odstrani z naravnimi ali tehnološkimi procesi.

Slika 1: Potencial globalnega segrevanja (global warming potential – GWP) za toplogredne pline (greenhouse gases – GHG) [1]

Količina izpustov vseh toplogrednih plinov se preračuna v celotno količino izpustov CO₂ s faktorjem GWP. Količine izpustov plinov se ne merijo, temveč so podane tabelarično. Rezultat je dobljen s kalkulacijo.

Človek zmanjšuje izpuste z uporabo obnovljivih virov energije, električnim prometom, energetsko učinkovitostjo, z obnovo gozdov, oceanskih ekosistemov, mokrišč itd. V povojih so še tehnologije za odstranjevanje ogljika, kot so zajemanje in shranjevanje CO₂ – CCS, neposredno zajemanje iz zraka – DAC, bioenergija z zajemanjem ogljika (BECCS) ipd. Brez neto ničelnega cilja bi segrevanje preseglo 2 °C, kar bi povzročilo hude podnebne spremembe (poplave, suše, izgubo biodiverzitete itd.).

2. Čista energija

Zahteva prehod na obnovljive vire (sončna, vetrna, vodikova energija) in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

3. Trajnostna kmetijska in živilska politika (Farm to Fork)

Zahteva zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil, spodbujanje ekološkega kmetijstva.

4. Krožno gospodarstvo

Zmanjšanje odpadkov (npr. obvezno recikliranje, trajnostno oblikovanje izdelkov). Vključeni so ukrepi proti plastiki in tudi hitri modi.

5. Biodiverziteta in obnova narave

Obnova pokvarjenih ekosistemov (npr. gozdovi, mokrišča). Zaščita 30 % evropskega kopnega in morja do leta 2030.

6. Trajnostni promet

Več električnih vozil in zelenega javnega prevoza. Znižanje emisij v letalstvu in ladijskem prometu.

7. Pravična tranzicija (Just Transition Mechanism)

Vključuje finančno podporo regijam, ki so odvisne od premoga in težke industrije. Tretjina vseh sredstev iz proračuna Evropske unije (okoli 1,8 bilijona evrov) bo namenjenih zelenemu prehodu.

Ključne cilje Evropske zelene pogodbe so v Evropskem parlamentu uzakonili po korakih. Evropski parlament je 14. januarja 2020 z resolucijo podprl Evropski zeleni dogovor, 4. marca 2020 je bil vložen predlog Evropskih podnebnih pravil (European Climate Law), ki zakonsko določa cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Julija 2021 je objavljen paket »Pripravljeni na 55 (Fit for 55)«, ki podrobneje določa ukrepe za zmanjšanje izpustov za 55 % do leta 2030.

Podjetja morajo prilagoditi poslovanje trajnostnim standardom. Državljani bodo imeli dostop do čistejše energije, zelenih služb in ekološke hrane. Evropska zelena pogodba je največja gospodarska in okoljska reforma v zgodovini Evropske unije.

Industrija 5.0 kot skupni paket zelene zakonodaje

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 2/2025

Avtor:
mag. Gorazd Rakovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Nova zakonodaja za SAMOOSKRBO in postavitev & priključevanje naprav iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in električno mobilnost | Vse na enem mestu

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo | Nova zakonodaja in pogoji za priključevanje ter nove tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije

Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence

Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP

Obvladovanje proizvodnih stroškov | Rešitve za stroškovno optimizacijo in racionalizacijo procesov | Metode za transparentno določanje lastne cene izdelkov oz. storitev | Upravičenost vlaganj