Požarna varnost pri hranilnikih električne energije

V članku so izpostavljene nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe hranilnikov električne energije. V nadaljevanju sledijo priporočila, kako izpolniti zahtevo, da se požarna varnost ne poslabša, in zahtevo, da je izpolnjena bistvena zahteva varnost pred požarom.

Glavni poudarek v tem članku je na hranilnikih električne energije glede na predlog SONDSEE (https://www.sodo.si/sl/objave/javna-obravnava-dela-vsebine-sondsee-1). Predvsem z vidika preventivnega obnašanja in dobre inženirske prakse je pomembno, da se v prihodnje pri projektiranju in umeščanju hranilnikov električne energije razmišlja o ustreznih ukrepih in da sodelujoči pri njihovem nameščanju ne razmišljajo, da ni treba nič narediti, če nikjer nič ne piše.

Pri hranilnikih električne energije obstajata tako tveganje kot nevarnost za pojav požara. Čeprav sta oba zelo nizka in je požar na hranilnikih električne energije zelo redek, pa so žal posledice, kadar ni ustreznih pasivnih, aktivnih in organizacijskih ukrepov, zaradi intenzivnosti požara usodne tako za hranilnik kot za stavbo, v kateri se hranilnik nahaja.

Trenutno stanje tehnike je pri tehnologiji naprednih baterij razdvojeno med baterijami NMC (nikelj mangan kobalt) in LFP (litij železo fosfat). Oboje imajo prednosti in slabosti. Z vidika požarne varnosti je rezultat obeh tehnologij ob požaru uničenje sistema, okolice in življenja v bližini. Tvorijo se izredno strupeni plini, kjer lahko izpostavimo HF (fluorovodikovo kislino), ki je izredno jedka in strupena ter lahko vpliva tudi na ustrezno zaščitene gasilce v primeru intervencije. Pojavljata se tudi CH4 (metan) in CO (ogljikov monoksid), ki sta oba vnetljiva in tvorita eksplozivne mešanice z zrakom.

Z nameščanjem detektorjev HF, CH4 in CO ali aspiracijskih dimnih detektorjev (Aspirating Smoke Detection – ASD) ter krmiljenjem izklopa polnjenja se lahko zaradi v baterije vgrajenih varnostnih ventilov prepreči toplotni pobeg (angl. thermal runaway). S takim načinom zaščite se v začetni fazi pobega prekine dovod elektrike in baterija se praviloma ne bo vžgala. Slednje sicer ni stoodstotno zagotovilo, a zelo zmanjša tveganje. Če pride do detekcije in izklopa elektrike, mora biti lastnik hranilnika električne energije opozorjen, da je v njegovem hranilniku električne energije lahko poškodovana baterija.

Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2020

Avtorjica:
Gregor Kušar

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

SAMOOSKRBA z električno energijo – nove tehnične zahteve – nove Uredbe, Pravilniki in Tehnične smernice, dopolnitve Energetskega zakona in Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje električne energije

HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Nova zakonodaja in tehnologije, Tehnične smernice, zadnje stanje tehnike in subvencije

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – v skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte

Obvezna postavitev ePOLNILNIC za električna vozila pri gradnji in prenovi stavb v skladu z novim predlogom Zakona o učinkoviti rabi energije – Vse o načrtovanju, postavitvi, varnem delovanju, vzdrževanju elektro polnilnih postaj in o dinamičnem polnjenju električnih vozil | Poslovne in stanovanjske stavbe

Elektrotehniška revija

Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €