Strateška pot razvoja za naslednje desetletje: industrija 3.0 do 7.0

Naloga vsakega strateškega vodstva je predvideti pot družbe za 10 ali 20 let v prihodnost. A kako vedeti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti? Dejstvo je, da tehnologija prehiteva družbo za 10 do 20 let in s tem postaja hrbtenica razvoja vse družbe. Lestvica industrijskih revolucij je tisto, kar je znano že danes in tudi za jutri. Razvoj danes tudi močno presega raven enega podjetja in se širi na raven celotne družbe, najprej znotraj države potem pa tudi večine sveta. Za pospešen razvoj je treba v prava podjetja usmeriti, poleg tega, kar zmorejo sama ob podpori lastnikov, še širšo podporo večine družbe in tudi države. Podpora politike postaja ključna za razvoj industrije Slovenije.

Uvod v strategijo

Strategija je dolgoročna smer osredotočenosti virov na področje doseganja najboljših poslovnih in družbenih koristi. Dolgoročnost pomeni, da bomo aktivnosti izvajali ne samo danes ali naslednje leto, temveč kontinuirno tudi čez pet, deset ali več let, zato se moramo na njih usmeriti že danes in ohranjati smer, da bomo lahko do njih prišli po najkrajši poti. Boljši je pogled čim dlje v prihodnost, kolikor je verjeten in smiseln. Morda še pomembnejša je koncentracija virov (človeški, naravni – energija, materialni – delovna sredstva, tehnologija, materiali, finančni viri, čas). Večino virov je treba osredotočiti na čim manj področij, da je koncentracija večja. Če razdelimo vire na pet področij namesto na primer na osemdeset, dosežemo šestnajstkrat večjo koncentracijo in s tem tudi veliko večje učinke. Če so viri v državi razpršeni brez pravega fokusa strategij, posebno v majhni državi, država relativno nazaduje za državami, ki imajo izbran pravi strateški fokus. Obseg virov je posebej zanimiv. Če bi na primer Kitajska imela 80 strateških področij razvoja, bi bili viri za njih še vedno večji, kot če bi Slovenija izbrala eno samo področje. Kaj storiti je podano v nadaljevanju.

Vpliv tehnologije na celotno družbo

Tehnologija prehiteva družbo za 10 do 20 let in usmerja razvoj vse družbe. Strateški razvoj celotne družbe je določen z razvojem tehnologije za 20 let naprej. Najnovejše obstoječe tehnologije prehitevajo družbo za 10 let (npr. električni avtomobili), tehnologije, ki jih razvijajo znanstveniki v laboratorijih in jih še ni na trgu, so pa opisane v znanstvenih člankih, današnje stanje prehitevajo še za nadaljnjih najmanj deset let – če so dobri znanstveniki tudi 20 in več let. Na primer: novi električni avtomobili se proizvajajo in so na trgih sveta, a so dragi, premajhno je število polnilnic, zato se bo njihov odstotek v družbi bistveno povečal šele v desetih letih ali pozneje, kar lahko upoštevamo že danes.

Celotna zgodovina človeške družbe temelji na sledenju tehnologiji. Najprej se pojavi neka nova tehnologija, potem jo začne celotna družba uporabljati, sledi tudi ustrezno večanje njene izdelave in vzdrževanja (rast nove proizvodnje in storitev) in ob tem se prilagajata celotno delo in življenje ljudi v družbi. Proces prilagajanja družbe novi tehnologiji je včasih trajal dvajset in več let, a se vedno bolj krajša, nove tehnologije pa prihajajo hitro in se kopičijo. Problem nastaja v zadnjem desetletju, ko se nove tehnologije pojavljajo tako hitro, da jim družba ne uspe več slediti. Zaostanek družbe za nakopičenimi tehnologijami se veča in postaja velik problem, hkrati pa so nakopičene tehnologije tudi področje konkurenčne prednosti. Imamo novo globalno tekmo. Kdor obvlada več novih tehnologij, ima prednost.

Če pogledamo trende razvoja tehnologije v odnosu do ljudi, so danes že lepo opisane po posameznih obdobjih, ki jih določajo posamezne tehnološke revolucije:

• Industrija 3.0 je zaznamovala obdobje avtomatizacije, ki se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Označuje prehod iz mehanske in električne avtomatizacije v računalniško podprte proizvodne sisteme. Ključni elementi so bili sistemi ERP (Enterprise Resource Planning) za upravljanje storitev podjetja in MES (Manufacturing Execution Systems) za nadzor proizvodnje. Metode vitkosti, kot je Lean, so optimizirale tokove dela in materiala ter zmanjšale izgube. V tem obdobju so se pojavili programabilni logični krmilniki – PLC, prvi CNC-stroji in tudi roboti, kar je omogočilo natančnejšo, hitrejšo, ponovljivo in fleksibilno proizvodnjo. Tudi internet je nastal v tej dobi. Cilj industrije 3.0 je bil povečati produktivnost, fleksibilnost, zmanjšati stroške in izboljšati kakovost z računalniško avtomatizacijo in z metodami vitkosti.
• Industrija 4.0 je prinesla nadgradnjo avtomatiziranih procesov proizvodnje in storitev z digitalizirano procesno povratno zvezo in povezavo vseh fizičnih stvari z digitalnimi tehnologijami. Od približno leta 2000 naprej so se v ZDA pojavili koncepti, kot so internet stvari (IoT), STEM-izobrazba, obdelava velikih podatkov (Big Data), robno računalništvo, računalništvo v oblaku in kibernetično-fizični sistemi (CPS). Pomembna inovacija so bili digitalni dvojčki, objavljeni leta 2002 kot virtualni modeli fizičnih sistemov, ki omogočajo vizualizacijo, simulacijo, optimiranje in napovedovanje procesov. Cilj industrije 4.0 je bil ustvariti pametne tovarne, kjer se procesi čim bolj samodejno prilagajajo na podlagi podatkov in UI, kar vodi do večje učinkovitosti in fleksibilnosti.
• Industrija 5.0 je bila institucionalno opredeljena z zeleno politiko Evropske unije, ko je Komisija januarja 2021 objavila svojo 48 strani dolgo belo knjigo z naslovom Industry 5.0 – Towards a sustainable, human‑centric and resilient European industry. Ta dokument je opredelil tri temeljne prioritete industrije 5.0: osredotočenost na človeka, trajnostnost in odpornost industrije. Industrija 5.0 ni nastala zaradi novih prebojnih tehnologij. Namesto popolne avtomatizacije je poudarila sodelovanje med človekom in strojem, kar omogočajo predvsem kolaborativni roboti (coboti). Industrija 5.0 je prinesla trajnostnost kot zakonsko zahtevo Komisije Evropske unije z mnogimi okoljskimi predpisi. Najpomembnejše področje je krožno gospodarstvo s strategijami R10. Cilj je bil združiti tehnološko učinkovitost s človeško kreativnostjo ter ustvariti okolju prijazne procese z manjšanjem ogljičnega odtisa, kroženjem materialov skoraj brez odpadkov, manjšo porabo energije, vode, materialov, izpustov plinov in hkrati večanjem odpornosti podjetij proti naravnim in drugim katastrofam. Industrija 5.0 povečuje stroške in manjša konkurenčnost predvsem industrije Evropske unije v primerjavi z ostalim svetom.
• Industrija 6.0 predstavlja naslednjo nadgradnjo predhodnih revolucij, s katero so se avtomatizacija 3.0, digitalizacija 4.0, trajnostnost 5.0 in napredna umetna inteligenca – UI združile v simbiotske industrijske ekosisteme. Tehnološki preskok v umetni inteligenci se je pojavil s ChatGPT in njegovo globalno uveljavitvijo do konca leta 2023. V tej dobi naj bi se uvajale tudi tehnologije, kot so kvantno računalništvo za reševanje kompleksnih optimizacijskih problemov, napredna UI za samoučeče se sisteme, biointegracija, ki povezuje biološke in tehnološke sisteme, ter hiperpovezljivost med stroji, ljudmi in naravnimi procesi. Cilj industrije 6.0 je ustvariti antifragilne sisteme, ki se ne le prilagajajo spremembam, temveč postajajo boljši ob motnjah, s čimer se povečujeta tudi odpornost in trajnostnost.
• Industrija 7.0, ki je za zdaj vizionarska projekcija za obdobje po letu 203X (nedoločeno), predvideva polno integracijo človeka, stroja in narave v regenerativne ekosisteme. Industrija ne obremenjuje planeta, temveč ustvarja avtonomne regenerativne sisteme, ki se sami izboljšujejo in krepijo. V tej fazi se pričakujejo združitev kvantnega računalništva in umetne inteligence v kvantno-UI simbiozo, biološka integracija tehnologije z naravnimi procesi ter planetarna optimizacija virov. Proizvodnja postane del širšega samoobnavljajočega sistema, ki uporablja sintetično inteligenco, globalne digitalne mreže ter popolno integracijo med človekom, strojem in okoljem. Izdelki in stroji se sami obnavljajo in na koncu življenjskega cikla sami razgradijo. Industrija 7.0 si prizadeva za globalno harmonijo, kjer nastaja simbioza med človekom, tehnologijo in okoljem z decentraliziranim upravljanjem, kjer se meje med industrijo, družbo in naravnimi sistemi zabrišejo.

→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 1/2026

Avtor:
mag. Gorazd Rakovec

Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:

Planiranje in vodenje naročniške oz. maloserijske proizvodnje | Prilagodljivost in učinkovitost proizvodnega procesa | Vloga umetne inteligence

Optimizacija proizvodnih procesov | Sodobne digitalne rešitve in umetna inteligenca | Učinkovita integracija sistemov SCADA, MES, ERP

Obvladovanje proizvodnih stroškov | Rešitve za stroškovno optimizacijo in racionalizacijo procesov | Metode za transparentno določanje lastne cene izdelkov oz. storitev | Upravičenost vlaganj