Energetska kriza, s katero se zadnje pol leta ukvarjajo države članice Evropske unije, je dodatno okrepila politično usmeritev čim hitrejšega prehoda v brezogljično družbo in težnjo po še večji izrabi vseh vrst obnovljivih virov energije. Res, da so se ponekod zaradi pomanjkanja ruskega zemeljskega plina ponovno aktivirale že zaprte termoelektrarne, vendar so smernice EU jasne: ogljično nevtralna EU do konca leta 2050. Tudi zadnje sporočilo Evropske komisije REPowerEU, ki je bilo objavljeno marca 2022, poudarja, da je treba uvesti skupne evropske ukrepe za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo.
»Pripravljeni na 55« (Fit for 55) in »REPowerEU«
Da bi EU skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postala podnebno nevtralna, je Evropski Svet že decembra 2020 potrdil nov cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in sicer naj bi EU do leta 2030 dosegla najmanj 55-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 (od tod tudi ime paketu ukrepov – Pripravljeni na 55). Za izpolnitev tega cilja bodo države članice morale posodobiti nacionalne deleže v svojih programih (Nacionalni energetsko podnebni načrt – NEPN).
Vojna v Ukrajini pa je pokazala, kako ranljiva je lahko EU zaradi velike odvisnosti od uvoza plina, ki ga potrebuje predvsem gospodarstvo in je vmesna stopnja pri prehodu na obnovljive vire energije (OVE). Zato je prvi cilj dokumenta REPowerEU zmanjšati to odvisnost (EU uvozi 90 % plina, ki ga porabi, od tega več kot 40 % iz Rusije. Iz Rusije EU uvozi tudi 27 % nafte in 46 % premoga.) in nadgraditi ukrepe zapisane v »Pripravljeni na 55«. Za še večjo elektrifikacijo EU je v REPowerEU zapisano, da bi morali pospešeno nameščati strešne sončne elektrarne (do 15 TWh v enem letu) in pospešeno vgrajevati toplotne črpalke (podvojitev stopnje uporabe). V ta namen je objavljena t. i. solarna strategija EU (EU solar strategy), ki predvideva podvojitev zmogljivosti sončnih elektrarn do leta 2025 in inštalacijo 600 GW do leta 2030. Za elektroenergetski sektor pa predvideva pospešeno izkoriščanje sončne in vetrne energije, s čimer bi zmanjšali odvisnost od plina in omogočili večjo proizvodnjo obnovljivega vodika.
Samooskrba z električno energijo iz OVE, večja energijska učinkovitosti in odprava ozkih grl v energetski infrastrukturi so ključnega pomena pri hitrejšem zmanjševanju naše odvisnosti od fosilnih goriv na vseh ravneh (gospodinjstev, poslovnih stavb, industrije in elektroenergetskega sistema).
In kako se Slovenija pripravlja na izpolnitev vseh navedenih zahtev?
Zakon o spodbujanju rabe OVE – ZSROVE
→ Celoten članek je objavljen v Elektrotehniški reviji številka 3/2022
Avtorica:
Andreja Belavić Benedik
Ne spreglejte pa tudi strokovnih predstavitev:
Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE, obnovljivih virov & učinkovite rabe energije in električne mobilnosti – Vse na enem mestu
HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo – Zadnje stanje tehnike in aktualna zakonodaja
POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov – Lastnik male elektrarne je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje male elektrarne in je lahko kaznovan v kolikor ne izpolnjuje zakonodajnih zahtev. Usposabljanje v skladu s prenovljeno zakonodajo!
Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje – V skladu z novo zakonodajo in s standardom SIST EN 61400-2 za poslovne in stanovanjske objekte
OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN – Nova zakonodaja in nove Tehnične smernice
POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih – Nova zakonodaja in zadnje stanje tehnike na primerih iz prakse
NOVA PRAVILNIKA in TEHNIČNI SMERNICI za nizkonapetostne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele – Vse na enem mestu
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €