Ali bomo spet presenečeni, ko bomo v decembru dobili račun za električno energijo? Stopamo namreč v zimsko sezono, ko bosta omrežnina in obračunska moč najdražji. V veljavo stopa najdražji časovni blok 1, do naslednje poletne sezone pa se umika najcenejši časovni blok 5. Kaj bi naj bilo letos drugače? Agencija za energijo je po javni obravnavi napovedala nadgradnjo metodologije obračuna omrežnine, ki prinaša olajšave za odjemalce. Spremembe, ki se bodo pojavile že v letošnji zimi, so: Postopno uvajanje tarife za časovni blok 1, kar pomeni, da bo blok uveden postopno. V novembru in decembru 2025 bo tarifa le 50 odstotkov ciljne vrednosti, to je približno 1,369 evra/kW/mesec brez DDV, leta 2026 70 odstotkov, leta 2027 90 odstotkov. Če primerjamo z lanskim izračunom, to pomeni, da bo letos račun za višjo sezono za povprečno gospodinjstvo (moč 400 kW, poraba 300 kWh) okoli 10 do 20 odstotkov nižji. Podaljšanje časovnega bloka 2, kar pomeni, da se blok srednje obremenitve podaljša in s tem olajša poraba v času nižjih tarif in obenem je to podpora lastnikom sončnih elektrarn v času največje proizvodnje. Poenostavitev sistema, kar pomeni, da se sistem s petih časovnih blokov ob koncu tedna in praznikih zmanjša na tri. Penali za presežke moči se v prehodnem obdobju do konca 2025 ne bodo zaračunavali.
Kaj pa je novega v Evropski uniji? V Evropski uniji se vsako leto proda več kot 400 milijonov univerzalnih polnilnikov (angl. EPS-external power supply), ki so namenjeni za prenosnike, pametne telefone, brezžične usmerjevalnike in računalniške monitorje. Vsi polnilniki na trgu Evropske unije bodo morali imeti vsaj en vhod USB tipa C in bodo morali biti opremljeni s snemljivimi kabli. Direktiva o univerzalnih polnilnikih je regulativni ukrep, ki ga je Evropska unija sprejela za standardizacijo polnilnih vmesnikov. Ta direktiva je revidirala Direktivo o radijski opremi 2014/53/EU, da bi univerzalni polnilnik postal obvezna zahteva. Namen te zahteve je zmanjšati število različnih polnilnikov, ki jih morajo potrošniki kupiti, in s tem zmanjšati količino elektronskih odpadkov.
Trajnostni izdelki so pravilo v Evropski uniji. S tega vidika je bila sprejeta Uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ki je začela veljati 18. julija 2024 (Uredba EU 2024/1781). V njej je tudi »energijska nalepka«, ki je bila prvič uvedena v letu 1994. Glavni namen je bil, da so potrošniki lahko izbirali energijsko učinkovite izdelke (https://energy-efficient-products.ec.europa.eu/ecodesign-and-energy-label/understanding-energy-label_en?prefLang=sl&etrans=sl). Po raziskavah Eurobarometra 93 odstotkov državljanov priznava energijsko nalepko, medtem ko jo za obveščanje o nakupu označenih izdelkov uporablja 75 % proizvajalcev. Na nalepkah so poleg informacij o porabi energije izdelka lahko navedene tudi dodatne informacije o drugih pomembnih značilnostih, kot so emisije hrupa izdelka ali poraba vode. Po generaciji nalepk z razredi A (A+, A++, A+++) je bila leta 2017 sprejeta odločitev, da se te nalepke izvedejo v preprostejši lestvici, pri čemer A kot najboljša vrednost ostane.
Med zanimivimi članki, ki jih objavljamo v današnji številki, je članek Izzivi v električnem omrežju – toplotne črpalke. Elektrodistribucijsko omrežje je omejeno z največjo preneseno močjo, zato mora elektrodistributer poskrbeti, da omrežje ostaja stabilno. Smo vedno bližje situaciji, ko omrežje ne bo moglo zadostiti vsem zahtevam in bo potrebna aktivna vključitev distributerjev, da fizično preprečijo preveliko uporabo omrežja. To lahko naredijo samo tako, da omejijo električno moč končnemu uporabniku. Z nadzorom delovanja toplotnih črpalk lahko distributer razbremeni električno omrežje v času konic in izravnava porabo. V Nemčiji lahko distributer za določen čas v dnevu izklopi toplotne črpalke največ do trikrat po dve uri na dan. Podobno je v Avstriji in Švici.
V članku Agrofotovoltaika nad jablanami kot inovativna rešitev za prihodnost slovenskega kmetijstva in v luči zelenega energetskega prehoda nam skupina avtorjev predstavlja integracijsko tehnologijo za simultano izrabo kmetijskih površin za pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije. To je prva slovenska pilotna postavitev agrofotovoltaike v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije, ki naslavlja tehnično načrtovalske rešitve, agronomske odzive in regulativno-pravne izzive. Projekt testira realne pogoje soobstoja fotonapetostnih sistemov in sadjarske proizvodnje. V članku je predstavljena primerjalna analiza s tujimi praksami in predstavlja predloge za sistemsko umestitev agrofotovoltaike v slovenski energetski prostor.
Kot urednik sem bil povabljen na 40. obletnico delovanja podjetja Hermi, ki ga je ustanovil Herman Rauter, sedaj ga vodi njegov sin Miran Rauter. Podjetje Hermi danes zaposluje okrog 150 ljudi, in to 120 v Sloveniji v 30 v tujini. Podjetje redno oglašuje v naši reviji in pripravlja članke. Miran Rauter je bil udeleženec olimpijskih iger v norveškem Lillehamerju, kjer je nastopil v smuku. Jasno pove, da je iz športa odnesel vztrajnost in disciplino, ki jo prenaša na delavce v Hermiju.
Vodja razvoja in projektive Janez Podlipnik iz Hermija je pripravil članek Izdelava požarnoodpornih kabelskih tras, v katerem opisuje, kako pomembno je zagotavljati varnost ob požaru, kjer je treba zagotoviti obratovanje določenih naprav.
Nadaljujemo tudi z objavami o radijskih tehnologijah prihodnosti. V članku Kako narediti tovarno zeleno in digitalno hkrati avtor pojasnjuje, da je do pametne tovarne mogoče priti po več poteh, vendar je samo ena pot prava. Ugotavlja, da se vse začne pri nadzornikih in strateških vodstvih. Po večletnih testiranjih po svetu je prevladala ugotovitev, da najučinkovitejša arhitektura digitalnih dvojčkov.
Nadaljujemo s prispevkom o radonu. Naslov prispevka je Radon v slovenskih stavbah: Vprašanje javnega zdravja, kjer nas avtor seznani, da je radon inertni plin, radioaktiven, brezbarven in brez vonja. Že od nekdaj nastaja v uranovi verigi z razpadom radija v zemljini. Je pomemben povzročitelj pljučnega raka. Ocenjuje se, da zaradi radona v Sloveniji umre več kot sto ljudi na leto.
Za bralce revije smo pregledali izdane predpise in standarde s področja elektrotehnike. Pa še kaj zanimivega se bo se našlo.
Prijetno branje!
Ervin Seršen, urednik
Naročilo revije:
Enoletna naročnina: 29,70 €
Enoletna naročnina za študente in dijake: 19,80 €
