Beseda urednika (julij 2022)

Vojna v Ukrajini traja že več kot sto dni. Pretresljive in žalostne novice lahko spremljamo v radijskih in televizijskih poročilih in se sprašujemo, kdaj bo tega konec. Posledice se napovedujejo v energetski in prehranski krizi. Evropska komisija se je odzvala s predstavitvijo načrta REPowerEU, ki vsebuje načrt za varčevanje z energijo, proizvodnjo čiste energije in diverzifikacijo oskrbe z energijo. V zvezi z varčevanjem je v dokumentu zapisano, da lahko vsaka državljanka, državljan, podjetje in organizacija varčuje z energijo. Majhne spremembe vedenja imajo lahko velik učinek, če se k njim zavežemo vsi.

Varčevanje z energijo je najcenejši, najvarnejši in najhitrejši način za zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. Vsi, od potrošnikov do podjetij v vseh industrijskih sektorjih, lahko k temu enostavno prispevamo tako, da zmanjšamo svojo porabo energije. Naša individualna dejanja bodo skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost pozitivno vplivala na cene – neposredno se bodo znižali naši računi za energijo, povečala se bo odpornost našega gospodarstva in pospešil se bo prehod Evropske unije na čisto energijo. V vsakodnevnem življenju lahko porabo energije zmanjšamo na več načinov, kot so znižanje temperature ogrevanja/manjša uporaba klimatskih naprav, učinkovitejša uporaba gospodinjskih aparatov, gospodarnejša vožnja, prehod na javni prevoz in aktivna mobilnost ter tudi ugašanje luči. Tako je zapisano v RePowerEU. Drugo vprašanje, ki se mi zastavlja, je, ali bodo oziroma bomo vsi, ki lahko plačujemo stroške za energijo, to res upoštevali.

V zvezi s čisto energijo bo treba krepko povečati delež obnovljivih virov energije in pospešiti elektrifikacijo in nadomeščanje fosilnih goriv in iz njih pridobljene toplote v industriji, stavbah in prometu. Prehod na čisto energijo naj bi sčasoma pripomogel k znižanju cen energije in manjši odvisnosti od uvoza. Energija iz obnovljivih virov je najcenejša in najčistejša energija, ki nam je na voljo, poleg tega pa jo lahko proizvajamo v Evropski uniji ter tako zmanjšamo uvoz energije. Strategija Evropske unije za sončno energijo bo spodbudila uporabo fotonapetostne energije. Cilj te strategije v okviru načrta REPowerEU je do leta 2025 na omrežje priključiti novo vzpostavljene fotonapetostne sisteme, ki bi prispevali več kot 320 GW, kar je več kot dvakratnik današnje ravni, do leta 2030 pa naj bi ta številka znašala skoraj 600 GW. S temi dodatnimi predčasno doseženimi zmogljivostmi se bo do leta 2027 poraba zemeljskega plina zmanjšala za 9 milijard kubičnih metrov.

Komisija predlaga, da se cilj glede deleža obnovljivih virov energije v Evropski uniji do leta 2030 poviša s trenutnih 40 % na 45 %. Na podlagi načrta REPowerEU bi se celotne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2030 namesto na 1067 GW, kot je predvideno v svežnju »Pripravljeni na 55«, povečale na 1236 GW.

Kot tretji steber v načrtu je diverzifikacija oskrbe z energijo. Evropska unija sodeluje z mednarodnimi partnerji pri iskanju alternativnih možnosti oskrbe z energijo. Kratkoročno čim hitreje potrebujemo alternativne vire oskrbe s plinom, nafto in premogom, v prihodnosti pa bomo potrebovali tudi vodik, proizveden z energijo iz obnovljivih virov. Ukrepi na tem področju so: povečanje dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA in Kanade ter plinovodnega in utekočinjenega zemeljskega plina z Norveške, okrepitev sodelovanja z Azerbajdžanom, zlasti pri južnem plinskem koridorju, politični dogovori z dobavitelji plina, kot sta Egipt in Izrael, za povečanje oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom, obnovitev energetskega dialoga z Alžirijo, nadaljnje sodelovanje z glavnimi proizvajalci v Zalivu, med drugim s Katarjem, ter z Avstralijo, usklajevanje s kupci plina, kot so Japonska, Kitajska in Koreja, preučitev izvoznega potenciala držav podsaharske Afrike, kot so Nigerija, Senegal in Angola. Evropska unija bo še naprej sodelovala tudi s skupinama G7 in G20 ter drugimi mednarodnimi forumi, med drugim z OPEC in Mednarodno agencijo za energijo, da bi zagotovila dobro delovanje svetovnih naftnih trgov.

REPowerEU je podprt s finančnimi in pravnimi ukrepi za izgradnjo nove energetske infrastrukture in sistema, ki ju Evropa potrebuje. Glavni cilj je prenehanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030 kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.

Potrebni bodo tudi ukrepi za ravnanje v izrednih razmerah za primer prekinitve oskrbe. Že v letu 2019 je Nemški zvezni urad za zaščito prebivalstva in pomoč v katastrofah (Bundesamt für Bevökerungsschutz und Katastropfenhilfe) izdal brošuro Stromausfall, Vorsorge und Selbshilfe (Izpad električne energije, preventiva in samopomoč), v kateri so nanizani nasveti, kako si zagotoviti nadomestno napajanje.

Pri vseh teh ukrepih se mi odpira še eno vprašanje – kako je s kadri, ki naj bi zagotovili energetski prehod. Na spletni strani Moje delo je objavljenih 726 delovnih mest za področje elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij (https://www.mojedelo.com/prosta-delovna-mesta/elektrotehnika-elektronika-telekomunikacije (15. 6. 2022)). V Nemčiji pa so na spletni strani »VDI-/IW-Ingenieurmonitor« (https://www.verbaende.com/news/pressemitteilung/fachkraeftemangel-bedroht-energiewende-vdi-iw-ingenieurmonitor-151-300-offene-stellen-rekordwert-auf-dem-ingenieurinnen-arbeitsmarkt-erneut-gebrochen-148335/) (17. 6. 2022)) objavili, da je v prvem kvartalu letošnjega leta razpisanih 151.300 delovnih mest in da se bojijo, da je ogrožen energetski prehod. Ali je tudi pri nas ogrožen energetski prehod, ne vem. Vem pa, da je približno 30 odstotkov vlog za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn zavrnjenih. Pravih vzrokov ne poznam, vendar v distribucijskih podjetjih izdelujejo izračune, da bi omrežje ostalo stabilno, in pravijo, da nimajo dovolj kadra.

V tokratni številki revije objavljamo članek Aktualno reševanje izzivov evropske in slovenske standardizacije. V njem nam avtor pojasni, da ima standardizacija težave tako na evropski ravni kot na nacionalni. Strateški pomen standardov nima več zadostne prepoznavnosti, zaradi česar Evropska unija izgublja vodilno vlogo pri določanju standardov, zato se pripravljajo novi programi. Kako se sodeluje v standardizaciji, nam je v intervjuju pojasnil gospod Matija Strehar iz ETI. V članku Princip delovanja toplotne črpalke, kakšno je tehnološko ozadje, avtor pojasni uporabo hladiv in njihovih fizikalnih lastnosti. Članek Kako čist zrak dihamo predstavi dejansko stanje in tudi ponudi rešitev v tem, da bi se manj vozili z vozili, ki onesnažujejo. Če je rešitev elektromobilnost, nam avtor v članku predstavi Projektiranje električnih polnilnih postaj. Tudi v tej številki smo pripravili pregled sprejetih predpisov in standardov. Upam, da vam bo branje revije v zadovoljstvo.

V pričakovanju skorajšnjega miru v Evropi vas lepo pozdravljam.

Ervin Seršen, urednik